fbpx
loading ...
loading ...

26. Liffe: Cesta mrtvih

“This morning I shot my wife and daughter with a nail gun. I don’t know how to make that into a story.”

FILMSKI SEMINAR ZA MLADE: ENOSTAVNO NORI NA FILM
Nina je recenzijo spisala v okviru delavnice filmske kritike.

Avtor: Nina Istenič
Cesta mrtvih: Kako narediti zgodbo iz zombijev, pištole za žeblje in norega znanstvenika

Cesta mrtvih (Wyrmwood: Road of the Dead, 2015, Kiah Roache-Turner) je na prvi pogled še en postapokaloptičen film, postavljen na zemljo v kaotičnem času, ko se večina prebivalstva zaradi bolj ali manj znanega razloga spreminja v krvi željne zombije. V dobri uri in pol smo priča neskončnim količinam špricajoče krvi, boju za preživetje z improviziranim orožjem iz domače garaže, poskusom norega znanstvenika in nepremagljivi privlačni glavni junakinji. Vendar kljub dokaj stereotipnim komponentam film prepriča s svojo domiselnostjo in načinom podajanja zgodbe, ki odstopa od pričakovanj.

Skupina glavnih junakov, ki so preživeli apokalipso brez spremembe, se najde, združi moči in se odpravi na misijo iskanja sestre enega izmed njih. Na poti pa jih pred tem čaka še pomembnejši izzv, in sicer preživetje v podivjanem svetu zombijev. Združiti morajo moči, uporabiti vse potencialno uporabne pripomočke in orodja ter se podati na beg, med katerim se med skupino neznancev pričnejo spletati vse tesnejše prijateljske vezi. Tovrstna vodilna sila “we’re all in this together” je tako rekoč klasični element (post)apokaliptičnih filmov, kjer je v naenkrat popolnoma neznanem in nevarnem svetu človeškost peščice preživelih postavljena na preizkušnjo. Nasprotni pol jim na eni strani predstavljajo (post)apokaliptične spremembe na zemlji, na drugi pa tudi preostali preživeli, ki so v borbi za preživetje izgubili svoj element človeškosti. Tovrstni preživeli so pogosto predstavljeni kot vojaki, ki pod krinko delovanja za dobro človeštva s pomočjo svojega položaja v družbi, orožja in sposobnosti egoistično in brez ozira na druge hlastajo po zadnjih rešilnih bilkah, ki bi jim zagotavljale preživetje. Podoben vzorec lahko opazimo v več filmih podobne tematike, poleg Ceste mrtvih tudi v zgodbah, kot jih prikazujejo Cesta (The Road, 2009, John Hillcoat), Jaz, legenda (I Am Legend, 2007, Francis Lawrence), Dobrodošli v deželi zombijev (Zombieland, 2009, Ruben Fleischer), (Mad Max: Fury Road, 2015, George Miller).

wyrmwood-01
image-1416

V skladu z običanjo zgradbo apokaliptičnih filmov je tudi Cesta mrtvih polna dokaj stereotipnih oseb, dogodkov in prizorov, kot smo jih vajeni podobnih, zgoraj omenjenih filmov. Skupina neznancev se z orodjem, ki so ga našli v hiši, bori proti zombijem; nori znanstvenik v svojem laboratoriju zanosno in brez kakršnih koli moralnih pomislekov izvaja poskuse na zombijih in preživelih ljudeh, spominjajoč na “angela smrti”; vojaki v službi norega znanstvenika iščejo nove osebke za poskuse; glavna junakinja postane mlada, privlačna ženska, ki pridobi še nadnaravne sposobnosti. Tovrsten skupek dogodkov in oseb v filmu dopolnjujejo sveže ideje, ki kljub grozi apokaliptičnega sveta in ogromnim količinam krvi na trenutke učinkujejo humorno in sproščajo napeto vzdušje. Tako zombiji na primer izdihavajo plin, ki ga je mogoče uporabiti namesto goriva za avto, in predstavljajo junakom na eni strani nevarnost, na drugi pa tudi edino možnost za pobeg. Sveže učinkuje tudi izbira glavnih junakov, ki so izdelani vsak v svoj lik in temu sledijo tekom celotnega filma, dialogi med njimi in rešitve iz težavnih situacij. Njim nasproti se postavijo v črno opremljeni vojaki z na nacistične spominjajočimi čeladami, ki so za razliko od njih popolnoma črno-belo (pravzaprav črno) karakterizirani. Medtem ko glavne junake tekom filma naprej vleče volja po življenju, v prvi vrsti sebe, v drugi pa tudi drugih še človeških kolegov, je pri vojakih opaziti zgolj željo po tem, da uveljavijo svojo moč nad drugimi. Delujejo kot pravi odposlanci “angela smrti” – poleg tega, da delajo pod njegovim okriljem, tako preživelim ljudem kot tudi zombijem brez vsakršne razlike, pomislekov ali sledi človeške empatije ne prinašajo ničesar razen trpljenja in smrti v imenu “višjih ciljev”.

Kljub temu je strahotnost in grozotnost apokaliptičnega sveta prikazana na prvooseben način skozi oči in pripoved glavnih junakov. V vlogi glavnega antagonista se ne znajdejo nasilni vojaki in zombiji kot skupina grozljivih razčlovečenih bitij, temveč sama bolezen, ki ljudi okrog protagonista spremeni iz njemu najbližjih in ljubljenih oseb v brezumne pošasti, ki ga lahko v naslednjem trenutku brez vsakršne trohice pomisleka napadejo. Skozi odločitve in pripovedovanja likov spoznavamo, da jim glaven strah predstavlja izguba najbližjih, ne pa njihova lastna smrt.

2-238871-Main-476x357-2
image-1417

To je tudi končni priokus, ki dela pričujoči film izstopajoč iz množice njemu podobnih. Zaradi tega zgodba kljub skoraj preveč običanjemu koncu, ki v svoji presenetljivo lahkotni rešitvi težav s pomočjo vstajenja kraljice zombijev v stilu deus ex machina v gledalcu ne pusti vtisa, da je to zgolj še eden izmed mnogih filmov z vrstami zombijev in ogromnimi količinami krvi, namenjen zgolj serijskemu ogledu z možgani na off. Če je gledalec pripravljen odstreti zaveso krvavega in opustošenega sveta, lahko najde tudi zgodbo o ljudeh in o njihovem strahu, da bi v tem zmešanem svetu ostali sami. Ta pa se pravzaprav skriva v vsakem izmed nas.

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

16. seminar MAF: Intervju z Darjo Žuk: O ženskah, ki si ne želijo samo ljubezni in poroke

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Film Kristalni labod (Khrustal, 2018) je s svojo živahno vizualno in glasbeno podobo svež prikaz Belorusije v 90. letih….

Preberi več →

16. seminar MAF: Breme, ki nam je bilo zapuščeno

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Srbija leta 1999. NATO sile stopnjujejo svojo agresijo nad srbsko populacijo, ljudje so negotovi in brezupni, naveličani treh zaporednih…

Preberi več →

16. seminar MAF: Intervju z Marcelom Martinessijem

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Marcelo Martinessi (1973, Asunción) je paragvajski filmski režiser, ki se je na letošnjem Liffe-u predstavil s svojim prvim celovečercem…

Preberi več →

16. seminar MAF: Rdeče kot noir

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ilusionándonos por una pequeñez, un color quizás perdido Jairo, El Valle Y El Volcán   Veseliva se zaradi neke…

Preberi več →

16. seminar MAF: Tisti, ki ostanejo: Mehko blato

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Tematika odraščanja in najstniških težav je v filmu že dobro ustaljena tematika. Mehko blato (Es esmu seit, 2016) je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Tomasom Alzamorom Muñozem

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Tomas Alzamora Muñoz je 29-letni čilski režiser, ki se je s svojim prvencem Mala bela laž predstavil na filmskih…

Preberi več →

16. seminar MAF: Plovba po Stiksu

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Po osmih letih raziskovanja, razvijanja scenarija in štiridesetih snemalnih dneh z desetčlansko ekipo na jadrnici na odprtem morju se…

Preberi več →

17. MAF seminar na LIFFu 2018

MAF!

Seminar za mlade Od 6. – 16. novembra 2018 Dvorana E1, Cankarjev dom, Ljubljana Prijave do: 2. november 2018…

Preberi več →

Luka Marčetič: “Pomembno je, da pritiskaš sam nase, da si do neke (zdrave) mere obseden s tem”

Blog, Intervjuji

Z Lukom Marčetičem, režiserjem, scenaristom in igralcem, smo spregovorili o tem, kako izpeljati projekt od začetka do konca, kako…

Preberi več →

Jure Henigman: “Imaš privilegij, da lahko vstopaš v svetove, ki niso tvoji, in s tem širiš svoj svet”

Blog, Intervjuji

Z Juretom Henigmanom, gledališkim in filmskim igralcem, smo se pogovarjali o zaposljivosti slovenskih igralcev, kako igra nanj deluje terapevtsko,…

Preberi več →

Mentorski priročnik: Pokliči me po svojem imenu

Filmska kritika, Priročnik

V rubriki Mentroski priročnik izkušeni filmski kritiki mladim piscem podajajo nasvete in znanje o aktualnih filmih, njihovo analizo, ideje…

Preberi več →

Mentorski priročnik: Služkinja

Blog, Filmska kritika, Priročnik

V rubriki Mentroski priročnik izkušeni filmski kritiki mladim piscem podajajo nasvete in znanje o aktualnih filmih, njihovo analizo, ideje…

Preberi več →

Mentorski priročnik: Playing Men

Blog, Filmska kritika, Priročnik

V rubriki Mentroski priročnik izkušeni filmski kritiki mladim piscem podajajo nasvete in znanje o aktualnih filmih, njihovo analizo, ideje…

Preberi več →
Back To Top