V žiriji natečaja VideoRez#4 so bili filmski raziskovalci, dr. Nina Cvar, dr. Jurij Smrke in Rok Govednik. Natečaj je bil odprt od od 1. aprila do 3. maja 2022.
Prijavljena dela izkazujejo neverjetno senzibilnost mladih, ki s svojimi ustvarjalnimi izdelki želijo spremembo – konec vojn, konec brezsramnega izkoriščanja ljudi in naravnih virov, predvsem pa nas kličejo, da začnemo delovati sedaj – da nas kataklizma prihodnosti ne prehiti. Mladostniška tankočutnost se zliva v prevpraševanju eksistence, iskanja lastnega mesta v svetu, za katerega strahoma ugotavljajo, da je že davno vržen s tečajev. Prav njihova iskrenost pa nam, odraslim, nastavlja zrcalo in nas opominja, da je “upati” politična kategorija in tako rekoč apel po delovanju “tukaj in zdaj”.
Nagrade in posebne omembe v študentski kategoriji nismo podelili, saj je na natečaj prispelo premajhno število del.
Obrazložitev srednješolske nagrade
Nagrajeno delo Distopia – We Live in the Future (Vid Gorenc, Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran) dosledno in ambiciozno tematizira nekatere najbolj aktualne, predvsem pa pereče tematike sodobne družbene realnosti: neoliberalni globalni kapitalizem, ekstraktivizem, podnebno krizo, preobrazbo odnosov moči v pogojih digitalnega produkcijskega načina. Nenazadnje se dotakne tudi dominante vloge popularne kulture, ki jo avtor prevprašuje suvereno in ob tem izkazuje dobro razumevanje temeljnih principov filmskega jezika. Prav slednje mu omogoča, da jasno zgradi svojo lastno pozicijo, ki nikoli ne zapade v poenostavljoče konceptualne oz. kognitivne sheme – za avtorja svet tako ni črno-bel, oziroma je tak v dosledni etični zahtevi, v klicu po planetarni spremembi. Le-ta pa se lahko zgodi zgolj ob prepoznanju nujnosti izgradnje lastnega estetskega izraza, ki razume kompleksnost relacije med mislijo in političnim delovanjem.
Obrazložitev srednješolske posebne omembe
Inovativnost igranja s perspektivami, pri čemer je antropomorfizem provokativno uporabljen za kritiko antropocentrizma, predvsem pa za brezkompomisen ošvrk taylorističnih kapitalističnih modelov, prenešenih v industrijsko proizvodnjo mesnih izdelkov, Mrtvo telo v živem postavlja v žlahtno tradicijo kritčne teorije. Dovršen glasbeno-vizualni ritem eseja, posejanega s temnimi premori, avtorica Emina Musić (Gimnazija Celje Center) na samem koncu prekine s krikom – etično zarezo, ki gledalca spodmakne v intimi njegove antropomorfnosti.
Oglejte si nagrajence prejšnjih let.