loading ...
loading ...

26. Liffe: V senci žensk

Pridih francoskega humorja in na splošno zelo estetskega prikaza dogajanja je zelo lepo umeščena glede na temo, ker so za to potrebni tudi bližnji posnetki.

FILMSKI SEMINAR ZA MLADE: ENOSTAVNO NORI NA FILM

Maja je recenzijo spisala v okviru delavnice filmske kritike.

 

Lahko varam, ker sem moški

Avtor: Maja Planinšič

Film V senci žensk (2015, Phillipe Garrel) je bil posnet leta 2015 in je odličen prikaz refleksije enakosti med spoloma. Dogajanje je postavljeno v Pariz, mesto ljubezni kar nam še dodatno daje nek ironičen občutek idile, medtem ko spremljamo oddaljitev mladega para. Pierre je prikazan kot ‘tipičen moški’ in če nam to ni jasno skozi njegovo monotono in pasivno obnašanje do svoje žene Manon, nam to pripovedovalec zelo enostavno pove. Pierre je moški in ker je moški, mu je varanje dovoljeno, ko ga prevara žena, je to nedopustno, saj se za žensko varanje ne spodobi in je pri njej tudi veliko bolj komplicirano (ker je ženska). Manon ljubi svojega moža, a je potrebna človekove ljubezni in pozornosti, zaradi česar se zateče k varanju. Režiser nam bolj poglobljeno predstavi zvezo med človekoma tako imenovanega ‘novega vala’, nove generacije. Zanimivo je predvsem to, da je film črno-bel, kar nakazuje neko brezčasnost, medtem ko je samo dogajanje postavljeno v sodobnost, v čas, ko naj bi bila oba spola tretirana in smatrana za enakopravna. Ko Pierre prevara Manon z mlado stažistko Elizabeth se mu zdi to čisto moralno nesporno. Ve, da ljubi svojo ženo, a se z Elizabeth zabava in to mu ustreza. Še en odličen prikaz moške ignorance in pasivnosti. Z nobeno ne govori o svojih čustvih in nobeni od njiju se ne posveti popolnoma, misli mu ves čas uhajajo. Zmotno je le to, da režiser posplošuje do take mere, da na koncu filma dobimo občutek, kot da vse te lastnosti veljajo za vse moške, zato je dobro, da se zavedamo da je tema varanja predstavljena le na enemu paru in ne sme reprezentirati nekega vzorca. Ironično briljantno je to, da Pierre izve za varanje svoje ‘dobre’ žene od njegove ljubice. Sprva temu ne verjame, saj je njegova žena predobra, da bi njemu storila kaj takega.

OMB0003

Zelo dotakljiva tema filma je tudi enakopravnost med spoloma. Glede ekonomskega stanja sta lika enakopravna, Manon je mogoče celo bolj finančno preskrbljena, sploh pa bolj sposobna. To je odlično prikazano z idejami, ki jih Manon dobiva, medtem ko njen mož temu le monotono sledi. Malo bolj pomanjkljivemu prikazu smo priča pri Pierrovem mnenju in njegovi inteligenci, saj je lik skozi film več ali manj venomer tiho. Poglobitev v odnos ni narejena tako profesionalno kot bi mogoče to hoteli, saj ne izvemo nobenega globljega razmišljanja lahkomiselnega Pierra. To, kar dejansko zvemo pa je za misli ‘tipičnega’ moškega briljantno prikazano s tem, ko njegove misli povzame pripovedovalec, češ če sem moški, lahko varam. Verjetno bi bilo še bolj komično ali do neke mere celo ironično, če bi lik to dejansko izjavil. Čeprav ne kaže v filmu nobene čustvene inteligence in je dejansko najbolj pasiven lik v celotnem filmu, imamo nelagoden občutek, da je moški lik skozi cel film v superiornosti zgolj zaradi neumne misli: ker je moški. Enakopravnost je v filmu ključna in odlično prikazana, ko se Manon in Elizabeth sta obe prikazani kot močni in svojeglavi ženski, kar je v nasprotju z mišljenjem v na primer 20imi leti, ko so bile ženske tretirane kot manj vredne. Pokaže se celo neke vrste nadvlada nad moškimi (verjetno od tu tudi naslov V senci žensk), saj Pierre kot tipičen predstavnik moških prizna svojo napako in se izpove svoji ženi, da jo ljubi in da brez nje ne more živeti. Hkrati pa je tudi spremljana ženska čustvena inteligenca in po eni strani naivnost, ko Manon moža res vzame nazaj.

Drama je dobro razdelana, a je zaključek nesmiseln, saj vrnitev žene lahko pomeni tudi ponovno podrejenost žensk moškim. Pridih francoskega humorja in na splošno zelo estetskega prikaza dogajanja je zelo lepo umeščena glede na temo, ker so za to potrebni tudi bližnji posnetki. Celotna tema enakopravnosti je skozi film res lepo peljana, saj smo priča propadu para in temu, ko se ponovno najdeta.

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

14. MAF seminar: Poročilo

Blog, MAF!, Poročila

Novembra so štiri slovenska mesta zaživela s svežim filmskim utripom. 28. LIFFe je ponudil bogat program in vsak je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Zadnji obiskovalec

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Grozljivi gost

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Oblika vode

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Pravljičasta pravljica Ustno izročilo je v zgodovini človeštva vse do začetka pisanja in tiskanja v večjem obsegu predstavljalo edini…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Souleymanom Seyom Ndiayom

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Od Senegala do Slovenije Souleymane Seye Ndiaye je senegalški igralec, ki je na Liffe prišel zaradi filma Mlada ženska….

Preberi več →

14. seminar MAF: Mlada ženska

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Kako biti francoska ženska Paula je Francozinja. To se pravi francoska ženska. Pa ne tiste pregovorne sorte, ki nosi…

Preberi več →

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

OPRAVKI ZA SMRT »Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus. Film Rekviem za gospo J….

Preberi več →

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Izgubljeni in najdeni Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo…

Preberi več →

14. seminar MAF: Ubijanje svetega jelena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ubijanje slehernega gledalca Tudi letos je na Liffe prišel težko pričakovani, zdaj že drugi angleško govoreči film izjemnega, a…

Preberi več →

14. seminar MAF: Dobri časi

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Dobri časi slabega mesta Brata Benny in Josh Safdie, ki bi se ju dalo opredeliti kot indie režiserja, nam…

Preberi več →

14. seminar MAF: V Ciambri

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Zatirani, ki imajo svoje zatirane Zgodnje vstajanje, potepanje čez dan in trudoma nekaj zaslužiti (večinoma s krajo), napeljevanje žic…

Preberi več →

14. seminar MAF: Obupana

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Slaba raziskava neonacističnega nasilja Film Obupana (Aus dem nichts, 2017, Fatih Akin) deluje na dveh ravneh: družinski in družbeni….

Preberi več →

14. seminar MAF: Labod

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Otroška melanholija pod perutmi laboda Debitantski film mlade islandske režiserke Labod (Svanurinn, 2017, Ása Helga Hjörleifsdóttir) tako kot večina…

Preberi več →
Back To Top