loading ...
loading ...

18. festival dokumentarnega filma: Lampedusa pozimi

Če se torej gledalec že vnaprej odloči, da gleda film o begunski krizi, je Lampedusa pozimi noro navdihujoč dokumentarec, ki prinaša nemalo upanja in vere v obstoj dobrih ljudi brez  predsodkov, ki so sicer v manjšini. Je južni otok, je.

LAMPEDUSA POZIMI

Avtor: Nika Švab

Nika je tekst spisala v okviru 6. MAF seminarja “Nori na dokumentarni film”.

 

Sto deset kilometrov severno od afriške obale leži najjužnejši italijanski otok, Lampedusa. Majhen ribiški otok je eno izmed najbolj »priljubljenih« begunskih pribežališč. Prav tako pa se z nehvaležno lokacijo stalnega prebivališča vsakodnevno soočajo tudi prebivalci Lampeduse. Ko pogori trajekt, ki je edina povezava s Sicilijo, ribiči izgubijo možnost za prodajo in s tem so ogrožene njihove možnosti za življenje. Tega v medijih ni bilo moč prebrati, saj je globalno gledano Lampedusa zanimiva zgolj zaradi beguncev, nihče pa ne posveča pretirane pozornosti domačinom.

Režiser Jakob Brossmann pričakovanjem navkljub ustvari film, ki se sicer res dogaja v času begunske krize, toda je neposredno ne obravnava. Osrednji fokus filma je (oziroma bi naj bil) na prebivalcih Lampeduse in njihovih »bojih za hrano in pravičnost«, čeprav vedo, da preživeli bodo (res da mogoče manj lagodno). Begunci na Lampedusi niso mnogo bolje sprejeti kot v Šenčurju ali Kranju, problemi povezani s kapitalom so globalni in očitno nepremagljivi. Na to nakazuje tudi ciklična struktura filma, ki pa kljub vsemu prinaša kanček optimizma. Paola, ki sprejme klic na pomoč z ladje z begunci že na začetku, ga prejme tudi na koncu in uspe ji rešiti in zagotoviti varnost ljudi na plovilu.

maxresdefault
image-1755

Osrednji problem filma je njegov fokus, saj gledalca lahko hudo zmede zaporedje kadrov, ki izmenično prikazujejo grozote beguncev, ribiče na delu, prepire na občinskem zboru in na koncu še povorko, kjer se vsi skupaj veselijo in rajajo. Zato bi res težko določila, katere probleme obravnava film, saj nastavi zametke za skoraj vse – od begunske krize, kritike kapitalizma, revnega življenja na jugu Evrope, do sprememb, ki jih lahko naredi posameznik,  vse do možnega srečnega konca. Po drugi strani pa režiser svoja stališča pridno zadržuje zase; res je, da zato res ni pokroviteljski do nikogar, ni pa tudi opredeljen, zaradi česar je za gledalca še toliko težje izvleči osrednjo misel filma.

Če posplošim, gre v filmu za prikaz življenja na odmaknjenem otoku v času begunske krize, ki se je zgodila v neokapitalizmu, kar pa žal ne pove ali odpre ničesar novega. Nekateri posnetki so sicer izjemno ganljivi, na primer ko obalna straža prebira ostanke utopljenih begunskih življenj. Če se torej gledalec že vnaprej odloči, da gleda film o begunski krizi, je Lampedusa pozimi noro navdihujoč dokumentarec, ki prinaša nemalo upanja in vere v obstoj dobrih ljudi brez  predsodkov, ki so sicer v manjšini. Je južni otok, je.

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

14. MAF seminar: Poročilo

Blog, MAF!, Poročila

Novembra so štiri slovenska mesta zaživela s svežim filmskim utripom. 28. LIFFe je ponudil bogat program in vsak je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Zadnji obiskovalec

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Grozljivi gost

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Oblika vode

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Pravljičasta pravljica Ustno izročilo je v zgodovini človeštva vse do začetka pisanja in tiskanja v večjem obsegu predstavljalo edini…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Souleymanom Seyom Ndiayom

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Od Senegala do Slovenije Souleymane Seye Ndiaye je senegalški igralec, ki je na Liffe prišel zaradi filma Mlada ženska….

Preberi več →

14. seminar MAF: Mlada ženska

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Kako biti francoska ženska Paula je Francozinja. To se pravi francoska ženska. Pa ne tiste pregovorne sorte, ki nosi…

Preberi več →

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

OPRAVKI ZA SMRT »Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus. Film Rekviem za gospo J….

Preberi več →

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Izgubljeni in najdeni Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo…

Preberi več →

14. seminar MAF: Ubijanje svetega jelena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ubijanje slehernega gledalca Tudi letos je na Liffe prišel težko pričakovani, zdaj že drugi angleško govoreči film izjemnega, a…

Preberi več →

14. seminar MAF: Dobri časi

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Dobri časi slabega mesta Brata Benny in Josh Safdie, ki bi se ju dalo opredeliti kot indie režiserja, nam…

Preberi več →

14. seminar MAF: V Ciambri

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Zatirani, ki imajo svoje zatirane Zgodnje vstajanje, potepanje čez dan in trudoma nekaj zaslužiti (večinoma s krajo), napeljevanje žic…

Preberi več →

14. seminar MAF: Obupana

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Slaba raziskava neonacističnega nasilja Film Obupana (Aus dem nichts, 2017, Fatih Akin) deluje na dveh ravneh: družinski in družbeni….

Preberi več →

14. seminar MAF: Labod

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Otroška melanholija pod perutmi laboda Debitantski film mlade islandske režiserke Labod (Svanurinn, 2017, Ása Helga Hjörleifsdóttir) tako kot večina…

Preberi več →
Back To Top