FILMSKI SEMINAR ZA MLADE: ENOSTAVNO NORI NA FILM

Maja je scenarij spisala v okviru delavnice filmskega scenarija.

Na scenaristični delavnici so mlade udeleženke in udeleženci letos pisali predelavo pravljice bratov Grimm, Žabjega princa. Pri tem so skupaj z mentorico Tino Poglajen razmislili, katere elemente izvirnika – če sploh katere – je treba pri oblikovanju pripovedi za filmski scenarij ohraniti, katere predrugačiti za potrebe filmskega medija in kako se pripoved spreminja z umestitvijo v različne žanre, s spreminjanjem glavnih likov in poigravanjem s krajem in časom dogajanja. Ob tem so se naučili pisanja o tistem, kar vidimo in slišimo in osvojili druge zakonitosti scenaristične forme kot predvsem praktičnega besedila.

Druge scenarije iz filmskega seminarja “Enostavni nori na film” si lahko preberete tukaj.

Avtor: Maja Dolinar

Kraljestvo živali

EXT. GRAJSKI VRT – DAN

PRINCESA (21) s svetlimi dolgimi lasmi, spletenimi v kito in v barviti svečani srednjeveški obleki se po grajskem vrtu sprehaja s svojimi tremi SLUŽKINJAMI (16-22). Služkinje so oblečene v podobne obleke princesinim, le da so njihove iz platnenega materiala v odtenkih bež barve. Imajo urejene, spete lase.

Princesa se s služkinjami sprehodi mimo ribnika, ko zagleda, da se v njem nekaj premakne. Prihiti in ko se skloni, da bi pogledala, kaj se v ribniku premika, iz njega pogleda ŽABA. Je svetlo zelene barve, z rahlo sluzasto poltjo, ki se
blešči v soncu.

ŽABA
Pozdravljene dame. Lep dan, kajne?

Princesa je najprej v šoku in nekaj trenutkov gleda žabca s široko odprtimi usti. Hitro zapre usta, se zravna, na široko odpre oči, kot, da se je nečesa domislila in svoji najmlajši služkinji nenadoma iz rok strga zlato žogo. Starejši dve služkinji ostaneta ravnodušni, ena od njiju zavije z očmi, najmlajša služkinja pa preseneceno pogleduje od svojih rok, ki so še vedno v položaju držanja žoge, do princese. Žogo zaluča v ribnik. Žaba se zdrzne, saj ji žoga skoraj prileti
v glavo. Pretreseno opazuje žogo kako počasi tone. Nato se obrne nazaj k princesi.

PRINCESA
Joj, poglej kakšna neroda sem. Zoga
se mi je skotalila v ribnik. Le
kako naj jo dobim nazaj …

Princesa gleda v žabca s široko odprtimi očmi.

ŽABA (negotovo)
Vam jo bom šel jaz iskat.

Žabec prinese žogo iz dna ribnika in jo da princesi.

PRINCESA (vzhičeno)
Oh, hvala. Kako ste prijazni pa še dobro zgledate. Še nikogar nisem videla, ki bi se tako imenitno lesketal na soncu.

Princesa strmi vanj. Žaba odpre usta, ker želi nekaj reči, vendar princesa nadaljuje, ne da bi ga sploh upoštevala.

PRINCESA (CONT’D)
To vam moram nekako poplačati. Saj
veste, usluga za uslugo. Sigurno
obstaja nekaj, kar lahko storim za
vas…

Princesa mu opolzko pomežikne. Žabec zardi in začne jecljaje govoriti.

ŽABA
Hvala za velikodušno ponudbo, ampak
jaz verjamem v pravo ljubezen in
zato čakam tisto pravo dekle. Tisto
edino, ki mi je bilo usojeno in jaz
njej.

Princesa dvigne obrvi, potem pa se spet zbere.

PRINCESA
Ne, ne gospod Žaba, saj nisem tako
mislila. Ste pa res pokvarjeni, da
v besedah nedolžne mladenke vidite
take stvari.

Žaba na široko odpre oči.

ŽABA (zaskrbljeno)
Ahh joj! Se opravicujem ce sem vas slučajno užalil.

Princesa počepne bližje žabi in se osredotoči nanj.
Služkinje stojijo v ozadju za njo, tudi najmlajša izmed njih
je že spustila roke in stoji enako kot starejši služkinji.
Princesa nadaljuje s tihim a odločnim glasom.

PRINCESA
Mogoče ste me pa res malo … Lahko
se mi oddolžite tako, da sprejmete
vabilo na večerjo in druženje.
Morda tudi kakšen počitek po njej.

Princesa vstane in ga z nasmehom opazuje.

PRINCESA (CONT’D)
Upam, da ne boste seveda zavrnili
take ponudbe? Objubim, da za njo ne
stojijo neciste misli!

ŽABA
Res mi je nerodno, da sem kar tako
sklepal o pomenu vaših besed. Naj
bo! Če res obljubite, da so vaši
nameni samo prijateljski, potem
pridem.

PRINCESA

Seveda, da so…

Princesa se hitro obrne in grdo pogleda v služkinje.

PRINCESA (CONT’D)

Služkinje, lepo ga oblecite, da ne bo nag pred mamo in očetom.

Služkinje iz ribnika vzamejo žabo in vsi skupaj odidejo čez vrt nazaj v grad.

INT. GRAJSKA JEDILNICA – VEČER

Zvečer žaba sedi s princesinimi starši in princeso za razkošno obloženo mizo v manjši dvorani. Miza stoji na sredi prostora. Ob strani stoji 5 služkinj in služabnikov, nekaj drugih prinaša in odnaša hrano ter pijačo, ob vratih v dvorano stojita 2 stražarja. Vsi za mizo so slavnostno oblečeni, z žabcem vred. KRALJ (55) in KRALJICA (50) sta navdušena nad njim. Oba sta okroglolični osebi, ki se med vecerjo niti toliko ne potrudita, da bi si obrisala tisto vino in hrano, ki sta padla mimo ust na brado in vsaj še naslednje tri podbradke. Oba govorita zelo glasno.

KRALJ

Kako ste prijazni gospod Žabon, da ste pomagali moji hčerki. Moramo pa priznati, da je v svoji nerodnosti nadvse prikupna, kajne? Haha.

Kralj z usti odtrga kos krače, ki jo drži v levici, malo jo zalije z vinom, ki mu ga je služabnik natočil v zlat kelih. Vseskozi se gromko smeje in prikimava.

ŽABA
Sploh ne, to bi naredil vsak pošten
človek.

Služabnica pred njega postavi celo pečeno gos in žaba mora vstati na stolu, da sploh kaj vidi.

KRALJICA
Najina princeska je res imela
srečo, da ji je pomagala tako lepa
žaba.

ŽABA
Gospa ne hvalite me preveč, da mi
ne bo nerodno.

KRALJICA (cvileče)
Če si pa tako prisrčen! (poniževalno)
Ne pa tako zavaljen, kot naša služinčad.

Kraljica po riti udari služabnika, ki je ravno mimo nje nesel prazne krožnike. Ta sploh ne odreagira, kot da se ne bi niˇc zgodilo. Medtem žabi kralj zacne ponujati na novo prinešene jedi. Ko se kralj ukvarja z žabo, se kraljica nagne k princesi in začne šepetati.

KRALJICA
Glej, da ga boš omožila! Če bom na
naslednjem družinskem srecanju spet
morala poslušat teto, ki razlaga da
ima za zeta najlepšo zebro v
kraljestvu, se mi bo zmešalo.

Kraljica pomaha z bedrom, ki ga drži v roki, gib je videti kot žuganje.

KRALJICA (CONT’D)
Ne nameravam zgubiti proti tisti
koščeni prekli od ženske.

PRINCESA (odločno)
Noben se mi še ni mogel upreti in on sigurno ne bo prvi.

Kraljica vzame služabniku, ki gre mimo nje s krožnika štruco kruha in jo usmeri v princeso.

KRALJICA
Dobro. Z očetom računava nate.

Obe se spet vzravnata in začneta jesti ter se nasmihati pogovoru kralja in žabca.

KRALJ
Kaj pa praviš kaj na našo princeso?
Mi je že pred vecerjo povedala, da
se je nesmrtno zaljubila vate.

Kralj žabca s pogledom premeri od glave do pete.

ŽABA (nelagodno)
Ježeš, ste pa kar direktni. Se strinjam, da je princesa lepa pa tudi prijazna je, da me povabi na tako razkošno večerjo.

Kraljica glasno vskoči in s pestjo udari po mizi. Samo žabec se zdrzne.

KRALJICA

To pa je, ja!

ŽABA (obotavljajoče)
Vendar moram priznati, da sem po duši večni romantik in da mi je cilj v življenju najti pravo ljubezen, sorodno dušo tako rekoč. Princese pa ne poznam še dolgo in ne vem ali je to res tista ljubezen. Mogoce, če bi preživela skupaj dlje časa…

Kralj ga ostro prekine in začne žvenketati z vrcem vina.

KRALJ
Ne sekirej se, to so podrobnosti.
Raje še malo spij. Tisti, ki je
žejen, nikoli jasno ne razmišlja.
Haha.

Žabcu natoči vino v kozarec in mu ga prisilno porine v usta dokler ni prazen. Žabcu se rigne, ko ga kralj izpusti. Princesa dogajanje spremlja z nasmeškom, medtem, ko počasi je večerjo z vilico in nožem.

KRALJICA
Res je! Ne smeš kar takole sodit, a
je prava ali ni! Kar še enega mu
daj.

Kraljica pokaže na žabcev kozarec in kralj že nataka in zliva žabcu v grlo.

KRALJICA (CONT’D)
Ona se tako trudi zate! Celo tole
večerjo je sama organizirala,
drugače mi bolj skromno jemo.

Žabec se na stolu že maje in zelo pijano gleda. Poje še nekaj kosov mesa in kruha. Princesa se zadovoljno nasmiha.

PRINCESA (zaskrbljeno)
Žabec, upam, da se nisi preveˇc najedel in napil? Bi rajši prespal v gradu in jutri odšel nazaj v ribnik?

ŽABA (pijano)
Ne, ne princesa. Sploh ni problema, bom šel sam domov.

Žabec se zvrne s stola in pade na tla. Kraljica in Kralj se zadovoljno smejeta, prav tako princesa, ki mu hitro prihiti na pomoč. Princesa je videti kot da ima nekaj za bregom.

PRINCESA (zaskrbljeno)
Takega te pa že ne morem pustiti domov! Če si boš kaj naredil, si ne bom nikoli veˇc odpustila. Danes boš spal v gradu.

Žabec ji ves pijan na tleh odgovarja, med tem, ko ga služabniki, ki jim je princesa namignila, pobirajo.

ŽABA
Morda imate prav, malo se mi vrti.
Verjetno sem pogledal pregloboko v
kozarec …

PRINCESA
Ne skrbi, zate imam pripravljeno
posebno sobo. Te bom pospremila.

Princesa s služabnikom, ki nosi žabo zapusti dvorano. Za mizo ostaneta kralj in kraljica, ki se odurno režita za
njimi in še vedno v rokah držita kose mesa. Vrata dvorane se zaprejo in nastane tema.

INT. PRINCESINA SOBA – VEČER/NOČ

Večja soba, lepo razsvetljena. Na sredi večja postelja z veliko okrasnih blazin, v kotu toaletna mizica, po tleh živalska koža namesto preproge. Služabnik žabca prinese v sobo in jo spusti na tla. Žabec je še vedno malo omamljen. Princesa s kretnjo napodi služabnika in stopi k žabcu ter mu zašepeta.

PRINCESA

Dobrodošel v moji sobi.

Žabec se takoj dvigne in gleda s široko odprtimi očmi, izgleda popolnoma trezen.

ŽABA (panično)
Ne morem tukaj spati, to ne gre … to ni prav. Kaj bosta rekla Kralj
in Kraljica? Joj, pa tako prijazna sta bila z mano … Ne, to ne gre tako! Grem domov, nazaj v ribnik!

Vstane in začne malo majavo hoditi stran od princese proti vratom. Princesa za njim pade na kolena in začne jokati in sopihati.

PRINCESA (jokajoče)
Žabec, kako si lahko tako krut? Vsaka tvoja beseda me boli, kot da bi me z nožem v srce zabodel.

Žabec se ustavi in pogleda nazaj, na obrazu se mu zrcalita šok in presenečenje. Princesa to vidi.

PRINCESA (CONT’D) (še bolj jokajoče)
Ljubim te od prvega trenutka, ko sem te zagledala. Ti si edini zame in če nisem edina zate, lahko kar umrem, ker brez tebe niˇc nima smisla! Ti si edina žaba v mojem srcu in to boš za vedno tudi ostal. Prosim, nikar me ne zapuščaj!

Žabec še vedno stoji pri miru na istem mestu. Usta ima na pol odprta, na obrazu še vedno presenečen izraz. Poskuša nekaj reči, vendar potrebuje par poskusov, da mu uspe.

ŽABA (presenečeno)
Ali me res tako goreče ljubiš?

Princesa dvigne glavo in ga pogleda z objokanimi očmi.

PRINCESA
Čisto zares!
Te solze ne lažejo.

Žaba zapre usta in nekaj casa samo strmi v princeso.

ŽABA (premišljeno)
No, če je pa tako…

Princesa počasi neha ihteti. Na njenem obrazu se nariše zadovoljstvo.

ŽABA (CONT’D) (ostro)
Ampak začeti morava počasi tako kot se spodobi! Morda z nekaj srečanji, kakšno manjšo nežnostjo … in potem, če se bova potem še vedno ljubila, je lahko med nama kaj več.

Princesi se na obrazu razleze zadovoljen nasmešek, vstane, ga zvrne na posteljo, začne trgati obleke z njega in ga strastno poljubljati po vratu. Žabec jo odrine.

ŽABA
STOJ!

Princesa še vedno na pol na žabcu, ga pogleda z naveličanim in rahlo jeznim pogledom. Žabec medtem ves zadihan in
paničen leži na postelji.

ŽABA (CONT’D) (jezno)
Prehitra si! Ljubezen ne gre tako! Stvari se dela počasi, saj nismo živali.

Žabec zapre oči in globoko vdihne.

ŽABA (CONT’D) (premišljeno)
Če že, se mora vse začeti z nežnim poljubom, po katerem sva dolgo hrepenela, in potem šele sledi ostalo. Če boš zamenjala vrstni red, bo najina ljubezen pogubljena že od začetka!

Neučakana Princesa zmaje z glavo, naveličano glasno zavzdihne, pogleda v njegov obraz, zapre oči in ga nežno poljubi.

Ko odpre oči in ga pogleda, namesto žabca tam leži MLADENIČ (25). Princesa, zgrožena in panična, skoči dol z njega,začne kričati in vanj metati blazine.

PRINCESA (histerično)
O fuuuj! Nagravžno, ogabno! STRAŽARJIII! Umazal si me, gnida človeška!

Mladenič zmedeno gleda. Še vedno je na postelji. Blazine in vse kar pride princesi pod roke letijo vanj, poskuša se ubraniti z rokami. Ko spregovori, govori glasno.

ŽABA (razburjeno)
Kako to misliš? Midva bova vendar za vedno skupaj. Ti me ljubiš in jaz ljubim tebe, midva sva si usojena! Najina ljubezen je
neuničljiva. Ne razumem te!

Princesa še kar meče stvari vanj in se dere. Žabec poskuša priti do nje in jo prijeti.

PRINCESA
STRAŽARJIIII! Ne približuj se mi,
gnoj smrdljivi.

V sobo prideta 2 STRAŽARJA (25, 30) višje postave, oblečena v uniforme stražarjev. Eden od njiju v rokah nosi okove.

PRINCESA (CONT’D) (olajšano)
Končno! (jezno)
Uklenite ga in ga vrzite v ječo! Naj tam gnije do konca svojega življenja!

Stražarja primeta mladeniča in ga porineta ob steno. Eden od njiju mu na roke da okove. Mladeniču se na obrazu pokaže
bolečina. Pretresen je.

ŽABA
(glasno in panično)
Ne razumem, kaj se dogaja. Zakaj to
pocneš?! Jaz te ljubim!

PRINCESA (zgroženo)
Zakaj to počnem? ZAKAJ TO POČNEM? (jezno zasika skozi zobe)
To počnem zato, sodrga, ker si me omadeževal s svojim smrdljivim telesom in to je tvoja kazen. Da crkneš tam spodaj, kot si to ogaben stvor, kot si ti, zasluži.

Stražarja primeta mladeniča pod ramo in ga vleceta iz sobe. Mladeniˇc še vedno vzklika in njegovo dretje in izraz na obrazu postaja vedno bolj nor.

ŽABA
Midva se ljubiva! To je prava
ljubezen!

INT. HODNIK – NOČ

Žabca vlečejo po dolgem hodniku, ki je razsvetljen s
svečami. Stene so prazne, na njih so vidni le stenski ročaji
za sveče, na tleh leži dolga preproga. Medtem, ko ga
vlečejo, se on upira, opleta z nogami in se dere.

ŽABA (histerično)
Vi navadni ljudje, tega ne razumete. Midva sva sorodni duši! To je pomota! Ona me goreče ljubi in jaz njo, do konca mojega življenja!

Žaba se zacne histerično smejati. Stražarja in žaba izginejo v temo hodnika. Sliši se samo še smeh žabe, ki se oddaljuje.

KONEC