26. Liffe: Predavanje Jožkota Rutarja v sklopu 4. MAF seminarja Enostavno nori na film

v Poročila

POROČILO S PREDAVANJA

Kaj pomeni biti filmski producent?

(predavanje Jožkota Rutarja, 4. MAF seminar: Enostavno nori na film, 26. LIFFe, 13. november 2015 ob 18. uri, Dvorana E1, Cankarjev dom v Ljubljani)

Jožko Rutar, aktualni direktor Slovenskega filmskega centra in filmski producent (Odgrobadogroba, Jan Cvitkovič, 2005; Vem, Jan Cvitkovič, 2007; Na sončni strani Alp, Janez Burger, 2007; Arheo, Jan Cvitkovič, 2011 itd.) je na javnem predavanju udeležencem in zunanjim obiskovalcem 4. MAF seminarja Enostavno nori na film, ki je med 13. in 17. novembrom 2015 potekal v okviru 26. LIFFa v dvorani E1 v Cankarjevem domu v Ljubljani, predstavil vlogo filmskega producenta, ki je vse prej kot enoznačna. Po citatu … je filmski producent namreč hkrati in obenem ekonomist, oglaševalec, odvetnik, psiholog, vizionar, iskalec novih talentov, filmski kritik, filmski zgodovinar in še kaj. Rutar se je ob vsaki od naštetih vlog ustavil in predstavil njene obraze ter jih slikovito podkrepil z osebnimi anekdotami.

Da so ekonomija in številke eno osrednjih področji, ki ga mora producent obvladati, je jasno. Opozoril je, da je na tem področju vloga evropskega producenta precej drugačna kot vloga ameriškega, predvsem studijskega, hollywoodskega producenta. Evropski film se namreč v večinsko financira iz državnih filmskih skladov. Tako je manj odvisen od komercialnih dejavnikov in si posledično lahko privošči veliko več, saj ni absolutno odvisen od prodaje vstopnic v kinematografih (obisk katerih, kot je opozoril Rutar, upada – predvsem v Sloveniji, ki je danes na repu evropskih držav po številu obiskovalcev kinodvoran), tako ob evropskem filmu lahko govorimo bolj o arthouse produkcijah kot o velikih studijskih produkcijah.

12265694_1659161060967864_3519770772453078634_o
image-1478

V nadaljevanju je Rutar razložil, predvsem kot direktor SFC, kaj je pomembno pri pridobivanju finančnih sredstev, torej pri uspešni pripravi razpisov, predstavitvi izdelka ipd. Pri tem je opozoril predvsem na natančnost pri pripravi portfolia, ki ga morajo prosilci vložiti za razpis.
Nadalje je Rutar poudaril, kako pomembno je, da je producent tudi odvetnik, saj je film potrebno zavarovati – ne le kot avtorsko delo, temveč je nujno skleniti pogodbe z vsemi udeleženimi delovnega procesa. Vse prevečkrat »pogodba« temelji na dobrih prijateljskih odnosih, ki pa se med dolgim in napornim delovnim procesom skorajda zagotovo skrhajo. Zato se je potrebno zavarovati s črnimi črkami na belem papirju. Kljub vsemu, kot je Rutar citiral eno bolj znanih rečenic, vsak dober filmski producent vsaj enkrat v svojem profesionalnem življenju bankrotira.
Produkcija ni samo delo s številkami, temveč predvsem tudi delo z ljudmi, ki so povrh vsega občutljivejše sorte – umetniki strastnih nravi – mora producent biti sposoben vzdrževanja dobrih odnosov v ekipi, spodbujati k delu in včasih kakšen moteči člen tudi odsloviti. Pri tem je treba muhe in kaprice posameznih vpletenih vedno zadostiti, vendar kot je Rutar poudaril, znotraj proračuna, ki je filmu namenjen.
Na splošno je treba začeti od malega proti velikemu – od kratkega do celovečernega, saj je kratki film odličen vadbeni poligon za vse vpletene v proces filmskega ustvarjanja. Poleg tega je ideje vedno treba pripeti na kontekst realnosti (realno dosegljivega proračuna v primeru producenta), in to že v samem začetku, vse od scenarija kot tudi v vseh nadaljnjih etapah snemanja filma.
Povrh vsega mora producent znati spravljati tako film kot svoje ime na sceno. Oglaševanje je eden od ključnih trenutkov, saj je film navsezadnje tudi industrija. Zato je dober družabni profil in ob tem velika mera iznajdljivosti za producenta ključnega pomena.
Konec koncev mora dober producent tudi prepoznati vrednost ponujenega in ustvarjenega projekta; seveda na ravni perspektivnosti umetnika (kot tudi njegov finančni potencial).
Združevati vse to obraze, biti stalno dosegljiv, organiziran, natančen, prijazen in oster ter še kaj, je vsekakor težka naloga za človeka. Zato ne pravijo zaman, da je umrljivost med filmskimi producenti na drugem mestu: najmlajši umirajo novinarji, takoj za njimi že filmski producenti.
Hkrati pa je to eden najlepših poklicev, saj so, kot je poudaril Rutar, filmarji eni najbolj strastnih ljudi, film pa neke vrste absolutna umetnost, ki združuje besedno, gledališko, vizualno in glasbeno umetnost. Hkrati pa ji doda še to čudovito in čarobno komponento gibanja – odmrznjene podobe v času.
(Povzetek predavanja spisala Anja Banko.)

 

Več o filmskem seminarju za mlade “Enostavno nori na film” si lahko preberete tukaj.