loading ...
loading ...

18. festival dokumentarnega filma: Lampedusa pozimi

Dokumentarcu bi lahko sicer očitali pomanjkanje inovativnosti. Ogled ne pusti ravno velikega vtisa, prav zaradi podobnega podajanja problematike, kot ga lahko vidimo vsak dan med večernimi poročili. Rešitve problemov se ne pojavijo, vsaj tiste, ki bi bile izvedljive v danih okvirih.

 

Lampedusa pozimi

Avtor: Jure Konestabo

Jure je tekst spisal v okviru 6. MAF seminarja “Nori na dokumentarni film”.

Dandanes se ni potrebno prav veliko ozirati okoli nas, da bi uvideli nekatere situacije, ki se vrstijo v ponavljajočem se vzorcu. Zapletena birokracija, družbene krivice, gospodarske težave. Vse to je na rednem sporedu večernih poročil in še ena v vrsti teh zgodb je tista o italijanskem otoku Lampedusi.

Dokumentarec Lampedusa pozimi nam ponudi vpogled v nekaj dni življenja prebivalstva omenjenega otoka, znanega tudi kot begunskega. Gre namreč za prvo postajo vseh prebežnikov podsaharskih držav. Toda film se ne osredotoča le na begunsko problematiko, saj se dotakne tudi vsakodnevnih problemov in tegob prebivalstva ter skupnosti otoka. V našem popotovanju tako srečamo stavkajoče ribiče, prizadevno županijo, skrbne reševalce, aktiviste in mnoge druge.

*** Local Caption *** Lampedusa im Winter, , Jakob Brossmann, A/I/CH, 2015, V' class=
image-1910

Režiser nas popelje v vsakdan otočanov, katerim zima ne prizanaša in takrat na površje priplavajo najrazličnejše težave. Z načinom postavitve kamere se zdi, kot da je gledalec vpet v središče dogajanja. Podobno kot danes v Sloveniji, se tudi tam marsikateri problem enači z begunci in tudi v filmu slišimo komentar enega izmed prebivalcev, ki obtožuje državo, da se premalo posveča »pravim« državljanom. In to je tudi glavna tema filma. Prezapletena birokracija, ki ne služi nikomur, še najmanj pa prebivalstvu. Pri tem lahko potegnemo mnogo vzporednic s celotnim zahodnim svetom in tudi konec koncev s Slovenijo. Tako kot je otoku dodeljen premajhen transportni trajekt in kot se reševalci iz vode sprašujejo, če ne bi bilo bolj smotrno odpeljati rešene begunce direktno na celino, tako lahko tudi v naši državi najdemo nešteto situacij, kjer se nesmiselno troši državna sredstva.

Dokumentarcu bi lahko sicer očitali pomanjkanje inovativnosti. Ogled ne pusti ravno velikega vtisa, prav zaradi podobnega podajanja problematike, kot ga lahko vidimo vsak dan med večernimi poročili. Rešitve problemov se ne pojavijo, vsaj tiste, ki bi bile izvedljive v danih okvirih. Tudi sami posnetki so večino časa preveč »čisti« in na trenutke se lahko vprašamo, ali gre res za avtentično situacijo ali pa je izpeljana po navodilih režiserja in je tako zaigrana.

Ogled filma je priporočljiv za tiste, ki jih ta tematika zanima, vendar pa filmu zmanjka pri proizvajanju učinkov, saj je režiser po mojem mnenju premalo drzen pri načinu uprizarjanja naslovne teme. Res je, da je film posvečen Evropi, a prav primanjkovanje drznosti in poguma na širši ravni, je tisto, kar Evropo utegne nekoč pokopati.

 

 

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

14. MAF seminar: Poročilo

Blog, MAF!, Poročila

Novembra so štiri slovenska mesta zaživela s svežim filmskim utripom. 28. LIFFe je ponudil bogat program in vsak je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Zadnji obiskovalec

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Grozljivi gost

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Oblika vode

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Pravljičasta pravljica Ustno izročilo je v zgodovini človeštva vse do začetka pisanja in tiskanja v večjem obsegu predstavljalo edini…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Souleymanom Seyom Ndiayom

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Od Senegala do Slovenije Souleymane Seye Ndiaye je senegalški igralec, ki je na Liffe prišel zaradi filma Mlada ženska….

Preberi več →

14. seminar MAF: Mlada ženska

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Kako biti francoska ženska Paula je Francozinja. To se pravi francoska ženska. Pa ne tiste pregovorne sorte, ki nosi…

Preberi več →

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

OPRAVKI ZA SMRT »Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus. Film Rekviem za gospo J….

Preberi več →

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Izgubljeni in najdeni Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo…

Preberi več →

14. seminar MAF: Ubijanje svetega jelena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ubijanje slehernega gledalca Tudi letos je na Liffe prišel težko pričakovani, zdaj že drugi angleško govoreči film izjemnega, a…

Preberi več →

14. seminar MAF: Dobri časi

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Dobri časi slabega mesta Brata Benny in Josh Safdie, ki bi se ju dalo opredeliti kot indie režiserja, nam…

Preberi več →

14. seminar MAF: V Ciambri

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Zatirani, ki imajo svoje zatirane Zgodnje vstajanje, potepanje čez dan in trudoma nekaj zaslužiti (večinoma s krajo), napeljevanje žic…

Preberi več →

14. seminar MAF: Obupana

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Slaba raziskava neonacističnega nasilja Film Obupana (Aus dem nichts, 2017, Fatih Akin) deluje na dveh ravneh: družinski in družbeni….

Preberi več →

14. seminar MAF: Labod

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Otroška melanholija pod perutmi laboda Debitantski film mlade islandske režiserke Labod (Svanurinn, 2017, Ása Helga Hjörleifsdóttir) tako kot večina…

Preberi več →
Back To Top