loading ...
loading ...

2. edicija natečaja MFL: James White

Lev Slivnik je v okviru Mad About Film seminarja na lanskoletnem filmskem festivalu Film na oko napisal kritiko filma James White, s katero je sodeloval tudi na natečaju za Mlado filmsko kritiko.

Lev je zmagovalec natečaja v srednješolski kategoriji. Žirija je svojo odločitev, zakaj si njegova kritika zasluži 1. mesto, utemeljila z besedami: “Za recenzijo filma James White (2015) Josha Monda, v kateri se je izkazal z občutenim podajanjem zapletene zgodbe in njenih čustvenih odtenkov ter z izredno pretanjeno analizo rabe filmski izraznih sredstev.”

 

Neodločnost, tegobe in osvoboditev sodobnega človeka

V New Yorku živeči producent in režiser Josh Mond v svojem celovečernem prvencu James White (2015) tematizira stiske sodobnega mladega človeka, naslovnega lika Jamesa Whita, ki ga igra Christopher Abbott. Ta v svetu ne najde samostojnega položaja in raje živi pri mami, ki jo z globino umirajočega duha igra Cynthia Nixon. Film nas popelje skozi Jamesovo neodločnost, beg pred odgovornostjo in soočenje s kruto realnostjo. Po režiserjevih besedah film sicer ni popolnoma avtobiografsko delo, temveč gre za popačeno zrcalo lastnih izkušenj.

V filmu gre za neke vrste Ojdipov kompleks: James mora ubiti očeta, oziroma v njegovem primeru mater, prerasti mora svoje starše, se od njih osamosvojiti, da lahko sam svobodno zaživi. James je nedorasel in nesamostojen, živi pri materi, za katero delno tudi skrbi, čeprav ne najbolj vestno. Zamuja, ni reden in se raje, kot da hodi v službo, cele dneve zabava v klubih. Odtujenega in ravnokar umrlega očeta sovraži, saj ju je z materjo zapustil v Jamesovih zgodnjih letih. Ko v uvodu filma pride domov, tam žaluje celoten družinski krog in krog prijateljev. James jih napodi ven – celo očetovo bivšo ženo – rekoč, naj ju pustijo samega z mamo, ostane lahko le njegov najtesnejši prijatelj. Kljub temu da se James zaveda svoje obupne samodestruktivnosti, ne ukrepa in prepričan je, da ne more ničesar storiti, vsaj ne v New Yorku, ob materi. Ta umira za hudo obliko raka, James pa ji skuša pomagati pri lajšanju bolečin. Po njegovih besedah pa zaradi materine stalne potrebe po njegovi pomoči nima časa, da bi se postavil na lastne noge. Tako se odloči, da bo za daljši čas odpotoval v Mehiko, kjer spozna novo dekle. Za razliko od utesnjenosti New Yorka, ki je večinoma posnet z izredno bližnjimi kadri, v Mehiki prevladujejo totali ali srednji kadri, velikokrat s sredinsko poravnavo. James je v Mehiki stran od matere veliko svobodnejši.

Med druženjem z Jayne, novim dekletom, ga kliče obupana in histerična mati, ki mu sporoči, da se je njeno stanje še poslabšalo. Jamesovih mehiških sanj je konec. Prestavljen je v bolnico ob mater, prikleščeno na posteljo in pripeto na insfuzijo. Ko hoče James najti sobo ali vsaj pomoč zanjo, pri zdravnikih naleti na zaprta vrata kljub dejstvu, da mati leži, po Jamesovih besedah, v lastnem dreku. Okoli Jamesa se ponovno pne ukleščenost velikega mesta in počasi se pojavi vedno več bližnjega kadriranja. James skuša materi najti sobo po osebnih zvezah, a izve, da je za skrbnika izbrala njega. Mati in sin se vrtita v začaranem krogu, ko en izpusti drugega, ga drugi zagrabi.

V zadnjih stadijih raka pa James le odrase. Mati ni več zmožna sama piti, iti na stranišče, z velikim naporom celo govori, lahko le še leži v svoji temni sobi, ki kar smrdi po smrti. Celotno stanovanje je ovito v bolestne barve. Cynthia Nixon, ki mater igra s precizno natančnostjo mešanja trpljenja, miline in kančka humorja, v teh zadnjih stadijih dosega vrhunec. Zadnji dar matere sinu je ironično in paradoksno prav Jamesova pomoč. Ta namreč pomaga materi na stranišče, pomaga ji v izredno intimni situaciji, ki pa je pomembna za oba. James končno sprejme vajeti v svoje roke in pomaga materi, kljub neprijetni situaciji. Mati pa se zave Jamesove končno prišle odraslosti in skuša uživati v svojem zadnjem občutku miline. Glavo, kot majna deklica očetu, izmučeno nasloni na prsa in si od napora oddahne.

Film je pronicljiv portret sodobnega mladega človeka, njegovega soočenja s svetom in osvobajanja. Jamesa porine skozi nekatere najhujše trenutke njegovega življenja, skozi dolgotrajno materino umiranje in prebujanje v realni svet.

Lev Slivnik

 

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

14. seminar MAF: Dan brez imena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Maturantski izlet po makedonsko (Objavljeno v reviji Ekran) Leta 1981 je Emir Kusturica posnel enega svojih najboljših filmov, Se…

Preberi več →

14. MAF seminar: Poročilo

Blog, MAF!, Poročila

Novembra so štiri slovenska mesta zaživela s svežim filmskim utripom. 28. LIFFe je ponudil bogat program in vsak je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Zadnji obiskovalec

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Grozljivi gost

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Oblika vode

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Pravljičasta pravljica Ustno izročilo je v zgodovini človeštva vse do začetka pisanja in tiskanja v večjem obsegu predstavljalo edini…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Souleymanom Seyom Ndiayom

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Od Senegala do Slovenije Souleymane Seye Ndiaye je senegalški igralec, ki je na Liffe prišel zaradi filma Mlada ženska….

Preberi več →

14. seminar MAF: Mlada ženska

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Kako biti francoska ženska Paula je Francozinja. To se pravi francoska ženska. Pa ne tiste pregovorne sorte, ki nosi…

Preberi več →

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

OPRAVKI ZA SMRT »Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus. Film Rekviem za gospo J….

Preberi več →

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Izgubljeni in najdeni Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo…

Preberi več →

14. seminar MAF: Ubijanje svetega jelena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ubijanje slehernega gledalca Tudi letos je na Liffe prišel težko pričakovani, zdaj že drugi angleško govoreči film izjemnega, a…

Preberi več →

14. seminar MAF: Dobri časi

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Dobri časi slabega mesta Brata Benny in Josh Safdie, ki bi se ju dalo opredeliti kot indie režiserja, nam…

Preberi več →

14. seminar MAF: V Ciambri

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Zatirani, ki imajo svoje zatirane Zgodnje vstajanje, potepanje čez dan in trudoma nekaj zaslužiti (večinoma s krajo), napeljevanje žic…

Preberi več →

14. seminar MAF: Obupana

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Slaba raziskava neonacističnega nasilja Film Obupana (Aus dem nichts, 2017, Fatih Akin) deluje na dveh ravneh: družinski in družbeni….

Preberi več →
Back To Top