Predvajala se je risanka Yogi Bear. Za vse, ki se je ne spomnite, gre za eno prvih uspešnih risank, ki so priromale na televizijske zaslone v 60. letih.
Yogi Bear
Risana nostalgija
Avtor: Jan Nalesnik
V današnjih časih, ko svet hitro brzi s tabo in okoli tebe, nekatere tradicije ostajajo. Ena od teh, je za prebivalce naše male deželice, vsekakor kosilo ob nedeljah pri mami. Dodatek naše generacije pa je nedvomno to, da se potem zlekneš pred televizor in z daljinskim upravljalcem romaš po neskončnem številu kanalov, ki jih ponujajo ponudniki digitalnih vsebin. Vsake toliko se zgodi, da naletiš na kanal, kjer se predvaja vsebina ob kateri te malce stisne in na plano privrejo vsi spomini in čustva iz preteklosti.
Ravno to se mi je zgodilo, ko sem prestavil na kanal po imenu Boomerang, ki danes vrti stare risanke studia Hannah-Barbera, ki so jih včasih vrteli na Cartoon Networku. Predvajala se je risanka Yogi Bear. Za vse, ki se je ne spomnite, gre za eno prvih uspešnih risank, ki so priromale na televizijske zaslone v 60ih letih. V risanki igrata glavno vlogo dva medveda in sicer Yogi Bear in Boo-Boo Bear, ki sta svoje prehranjevalne navade spremenila na račun velikega števila ljudi, ki so kampirali v parku Jellystone. Svoje dneve sta posvetila inovativnim načinom kraje košar polnih dobrot in se spretno izogibala roki pravice paznika parka Ranger Smitha.
Poleg nostalgije, me je risanka spomina tudi na precej prelomno obdobje za risanke pa tudi televizijski svet. V 50. letih se je število ameriških gledalcem otroških let znatno povečevalo in v studiih tistega časa so iskali ideje, kako jim postreči s čim več primerne vsebine. Ena od zamisli je bila, da so prenesli risanke, ki se so prikazovale v kinih pred filmi na televizijske zaslone. Vendar pa to za precej hitrejši ritem televizijskega programa ni bilo dovolj. Tako so bili primorani poiskati rešitve, ki bi omogočile hitrejšo produkcijo risank za manj denarja.
Ena od zamisli studia Hannah-Barbera je bila za današnji čas sila preprosta. Ste se kdaj vprašali zakaj liki kot so Yogi Bear in druščina nosijo razne ovratnike, metuljčke in rute? Odgovor je preprost. Pri risanju to omogoča neopazno delitev med telesom in glavo. Vsak animator si je tako prihranil veliko časa, saj mu ni bilo potrebno vsakič, ko je lik spremenil položaj glave ali izraz na obrazu, na novo narisati tudi telesa. Tako so lahko v eni epizodi risanke uporabil le nekaj statičnih postavitev telesa, premikanje glave in izraze pa so lahko poljubno spreminjali. Tako je lahko studio Hannah-Barbera v nekaj kratkih letih nabral število likov, ki je pariralo Disney-ju. Njihove tehnike še danes vplivajo na način kako posameznice in posamezniki rišejo na papirju in računalnikih.
