2. edicija natečaja MFL: James White

v MAF!/Prispevki/Recenzije

Lev Slivnik je v okviru Mad About Film seminarja na lanskoletnem filmskem festivalu Film na oko napisal kritiko filma James White, s katero je sodeloval tudi na natečaju za Mlado filmsko kritiko.

Lev je zmagovalec natečaja v srednješolski kategoriji. Žirija je svojo odločitev, zakaj si njegova kritika zasluži 1. mesto, utemeljila z besedami: “Za recenzijo filma James White (2015) Josha Monda, v kateri se je izkazal z občutenim podajanjem zapletene zgodbe in njenih čustvenih odtenkov ter z izredno pretanjeno analizo rabe filmski izraznih sredstev.”

 

Neodločnost, tegobe in osvoboditev sodobnega človeka

V New Yorku živeči producent in režiser Josh Mond v svojem celovečernem prvencu James White (2015) tematizira stiske sodobnega mladega človeka, naslovnega lika Jamesa Whita, ki ga igra Christopher Abbott. Ta v svetu ne najde samostojnega položaja in raje živi pri mami, ki jo z globino umirajočega duha igra Cynthia Nixon. Film nas popelje skozi Jamesovo neodločnost, beg pred odgovornostjo in soočenje s kruto realnostjo. Po režiserjevih besedah film sicer ni popolnoma avtobiografsko delo, temveč gre za popačeno zrcalo lastnih izkušenj.

V filmu gre za neke vrste Ojdipov kompleks: James mora ubiti očeta, oziroma v njegovem primeru mater, prerasti mora svoje starše, se od njih osamosvojiti, da lahko sam svobodno zaživi. James je nedorasel in nesamostojen, živi pri materi, za katero delno tudi skrbi, čeprav ne najbolj vestno. Zamuja, ni reden in se raje, kot da hodi v službo, cele dneve zabava v klubih. Odtujenega in ravnokar umrlega očeta sovraži, saj ju je z materjo zapustil v Jamesovih zgodnjih letih. Ko v uvodu filma pride domov, tam žaluje celoten družinski krog in krog prijateljev. James jih napodi ven – celo očetovo bivšo ženo – rekoč, naj ju pustijo samega z mamo, ostane lahko le njegov najtesnejši prijatelj. Kljub temu da se James zaveda svoje obupne samodestruktivnosti, ne ukrepa in prepričan je, da ne more ničesar storiti, vsaj ne v New Yorku, ob materi. Ta umira za hudo obliko raka, James pa ji skuša pomagati pri lajšanju bolečin. Po njegovih besedah pa zaradi materine stalne potrebe po njegovi pomoči nima časa, da bi se postavil na lastne noge. Tako se odloči, da bo za daljši čas odpotoval v Mehiko, kjer spozna novo dekle. Za razliko od utesnjenosti New Yorka, ki je večinoma posnet z izredno bližnjimi kadri, v Mehiki prevladujejo totali ali srednji kadri, velikokrat s sredinsko poravnavo. James je v Mehiki stran od matere veliko svobodnejši.

Med druženjem z Jayne, novim dekletom, ga kliče obupana in histerična mati, ki mu sporoči, da se je njeno stanje še poslabšalo. Jamesovih mehiških sanj je konec. Prestavljen je v bolnico ob mater, prikleščeno na posteljo in pripeto na insfuzijo. Ko hoče James najti sobo ali vsaj pomoč zanjo, pri zdravnikih naleti na zaprta vrata kljub dejstvu, da mati leži, po Jamesovih besedah, v lastnem dreku. Okoli Jamesa se ponovno pne ukleščenost velikega mesta in počasi se pojavi vedno več bližnjega kadriranja. James skuša materi najti sobo po osebnih zvezah, a izve, da je za skrbnika izbrala njega. Mati in sin se vrtita v začaranem krogu, ko en izpusti drugega, ga drugi zagrabi.

V zadnjih stadijih raka pa James le odrase. Mati ni več zmožna sama piti, iti na stranišče, z velikim naporom celo govori, lahko le še leži v svoji temni sobi, ki kar smrdi po smrti. Celotno stanovanje je ovito v bolestne barve. Cynthia Nixon, ki mater igra s precizno natančnostjo mešanja trpljenja, miline in kančka humorja, v teh zadnjih stadijih dosega vrhunec. Zadnji dar matere sinu je ironično in paradoksno prav Jamesova pomoč. Ta namreč pomaga materi na stranišče, pomaga ji v izredno intimni situaciji, ki pa je pomembna za oba. James končno sprejme vajeti v svoje roke in pomaga materi, kljub neprijetni situaciji. Mati pa se zave Jamesove končno prišle odraslosti in skuša uživati v svojem zadnjem občutku miline. Glavo, kot majna deklica očetu, izmučeno nasloni na prsa in si od napora oddahne.

Film je pronicljiv portret sodobnega mladega človeka, njegovega soočenja s svetom in osvobajanja. Jamesa porine skozi nekatere najhujše trenutke njegovega življenja, skozi dolgotrajno materino umiranje in prebujanje v realni svet.

Lev Slivnik