»Zakaj pisati film? Odgovorov na zastavljeno vprašanje je najbrž toliko kot filmskih piscev. Pišemo zato, da bolje vidimo. Da filme povezujemo z drugimi deli kulture in družbenega življenja in raziskujemo, kako jih osvetljujejo, da iščemo njihov pomen znotraj filmske umetnosti, filmske zgodovine, analiziramo filmske forme in strukture, razpiramo njihov filozofski pomen … in jih približujemo bralcem, gledalcem. Pišemo zato, ker imamo filme radi in z njimi mislimo svet. Tudi zato, ker je tisto, kar nas gane, premakne in navdušuje, lepo še s kom deliti.«
Zgornje besede, ki jih je v uvodniku posebne tematske številke revije Ekran o filmski kritiki (letnik XLIV, februar–marec 2007) zapisala takratna urednica Nika Bohinc, predstavljajo samo bistvo revije Ekran in njenega poslanstva.
Revija za film in televizijo Ekran je specializirana strokovna revija s področja filma in televizije, ki se posveča filmski kritiki, teoriji, zgodovini in praksi. Gre za revijo z dolgo in bogato tradicijo, ki že skoraj šest desetletij (prva številka revije je izšla leta 1962) vztraja v medijski krajini in predstavlja neprecenljiv dokument filmskega dogajanja pri nas. Okrog revije so se že od samega začetka zbirala vidna imena iz kulturnih krogov, od Tarasa Kermaunerja, Janka Kosa in Vitomila Zupana prek Silvana Furlana, Jožeta Dolmarka, Zdenka Vrdlovca, Slavoja Žižka in Alenke Zupančič do Majde Širca, Stojana Pelka, Marcela Štefančiča, jr. in Simona Popka, če jih naštejemo le nekaj. Ekran je imel vedno široko zaledje izjemnih piscev in pisk, ki so in ki še vedno prispevajo k njegovi prepoznavnosti v slovenskem in širšem kulturnem prostoru. Revija izhaja enkrat na dva meseca, kar omogoča nekoliko daljše in bolj poglobljene članke, ki so osredotočeni na vsebine, ki imajo trajnejšo vrednost.
Filmar in kritik Mark Cousins pravi, da »kritika seveda ne pomeni le pisanja – lahko je dogodek, kraj, film, razmislek, igra, zagovor ali pa pisanje«. Filmska kritika oziroma filmska misel je najbolj živa takrat, ko stopi v dialog z bralci, gledalkami, s filmom in s kinom. Pri Ekranu zato kar nekaj energije namenjamo tudi stvarem, ki stopajo izven okvirjev našega temeljnega poslanstva – izdajanja revije. V sodelovanju s Slovensko kinoteko že nekaj let pripravljamo Kino Ekran, filmske večere, na katerih Ekranovi sodelavci debatiramo o izbranih filmih. Vsako leto podelimo tudi priznanje revije Ekran, ki ga svet revije izmenično podeljuje enkrat mlademu perspektivnemu kritiku ali kritičarki, drugič uveljavljenemu in zaslužnemu kritiku ali kritičarki.
Ekran predstavlja sicer majhen, a pomemben del v kompleksnem ekosistemu filmskega in širšega kulturnega področja v Sloveniji. Nika Bohinc je v uvodniku, s katerim smo pričujoči zapis začeli, napisala tudi: »Vsakič, ko odprem omaro, v kateri so shranjeni vsi letniki Ekrana, od 1962 naprej, v njem najdem dragoceno branje.« Dobro se je zavedala pomena vsega znanja, zbranega na nepreštetih filmskih straneh, pa tudi tega, da to znanje nima prave vrednosti, če ga – tako kot ljubezni do filma – z nekom ne deliš. Domača in svetovna zgodovina filma skrivata še veliko izjemnih in neraziskanih zgodb, filmsko dogajanje je kljub zaprtju kinodvoran živahno, pandemijsko stanje sveta pa tudi na področje filma prinaša številne spremembe, ki jih bomo budno spremljali. Skupaj z nami jih na straneh revije Ekran lahko spremljate tudi vi.
Ana Šturm
Impressum
Ekran, revija za film in televizijo
E-mail: info@ekran.si
Splet: www.ekran.si
Glavna in odgovorna urednica: Ana Šturm
Uredništvo: Žiga Brdnik, Bojana Bregar, Andrej Gustinčič, Petra Meterc, Ivana Novak, Maša Peče, Zoran Smiljanić, Jasmina Šepetavc, Nace Zavrl, Peter Žargi
Svet revije: Peter Stanković (predsednik), Anja Banko, Klemen Dvornik, Varja Močnik, Polona Petek, Zdenko Vrdlovec
Letno izide 6 dvojnih številk revije Ekran.
Na Ekran se lahko naročite na www.ekran.si
Vir naslovne fotografije: Arhiv Slovenske Kinoteke
