Zaradi nakupa »novega pleha« se lahkotna zgodba hitro zresne: idila tipične slovenske družine se razblini, povzroči pa jo slovenska zavist.
Filmski seminar: Nori na slovenski film
NA SONČNI STRANI ALP
Avtor: Marko Zabukovec
Marko Zabukovec (1998) je dijak Srednje poslovno ekonomske šole v Kopru.
V okviru Programa za otroke in mlade III smo si lahko ogledali kratki igrani film Janeza Burgerja Na sočni strani Alp, ki je bil posnet leta 2007.
Janez Burger je filmski, televizijski, operni in gledališki režiser, ki se je s svojimi filmi uveljavil že pred začetkom tretjega tisočletja. V igranem kratkem filmu Na Sončni Strani Alp je prek inovativnega humorja želel predstaviti tipično slovensko družino. Gledalci ga zaradi nepričakovanega videza igralcev dobimo serviranega že na samem začetku filma. V filmu je tipična slovenska družina predstavljena prek dveh družin, zaigranih s strani temnopoltih igralcev, s čimer je Burger pri gledalcu želel napraviti nekakšen prostor drugačnega videnja tipične slovenske družine. Zaradi nakupa »novega pleha« se lahkotna zgodba hitro zresne: idila tipične slovenske družine se razblini, povzroči pa jo slovenska zavist.
Z glavnim igralcem (Ibrahim Nouhoum) je Burger pokazal »fovšijo poštenega očeta« ob sosedovem nakupu novega avtomobila. Kleni poštenjak se uspe pomiriti z nesramnim zlomom veje sosedovega drevesa ter seveda z odhodom na Triglav, ki ga pospremijo številne značilnosti slovenstva. Ker pa te »slovenske tipičnosti« uprizarjajo temnopolti igralci, ki jodlajo, srebajo govejo žup’co in igrajo narodnozabavno glasbo v pristni slovenski gostilni, film deluje zelo zanimivo.
Prebral sem, da je nekdo dejal, da je to rasističen film, s čimer se ne strinjam, saj tipične Slovence prikazuje le z drugo poltjo kože, kar pa ne posmehuje temnopoltih. Se mi pa poraja vprašanje: zakaj se smejimo, ko (za)gledamo temnopolte, ki igrajo tipične Slovence in uprizarjajo značilno slovensko družino?
