loading ...
loading ...

26. Liffe: Cesta mrtvih

“This morning I shot my wife and daughter with a nail gun. I don’t know how to make that into a story.”

FILMSKI SEMINAR ZA MLADE: ENOSTAVNO NORI NA FILM
Nina je recenzijo spisala v okviru delavnice filmske kritike.

Avtor: Nina Istenič
Cesta mrtvih: Kako narediti zgodbo iz zombijev, pištole za žeblje in norega znanstvenika

Cesta mrtvih (Wyrmwood: Road of the Dead, 2015, Kiah Roache-Turner) je na prvi pogled še en postapokaloptičen film, postavljen na zemljo v kaotičnem času, ko se večina prebivalstva zaradi bolj ali manj znanega razloga spreminja v krvi željne zombije. V dobri uri in pol smo priča neskončnim količinam špricajoče krvi, boju za preživetje z improviziranim orožjem iz domače garaže, poskusom norega znanstvenika in nepremagljivi privlačni glavni junakinji. Vendar kljub dokaj stereotipnim komponentam film prepriča s svojo domiselnostjo in načinom podajanja zgodbe, ki odstopa od pričakovanj.

Skupina glavnih junakov, ki so preživeli apokalipso brez spremembe, se najde, združi moči in se odpravi na misijo iskanja sestre enega izmed njih. Na poti pa jih pred tem čaka še pomembnejši izzv, in sicer preživetje v podivjanem svetu zombijev. Združiti morajo moči, uporabiti vse potencialno uporabne pripomočke in orodja ter se podati na beg, med katerim se med skupino neznancev pričnejo spletati vse tesnejše prijateljske vezi. Tovrstna vodilna sila “we’re all in this together” je tako rekoč klasični element (post)apokaliptičnih filmov, kjer je v naenkrat popolnoma neznanem in nevarnem svetu človeškost peščice preživelih postavljena na preizkušnjo. Nasprotni pol jim na eni strani predstavljajo (post)apokaliptične spremembe na zemlji, na drugi pa tudi preostali preživeli, ki so v borbi za preživetje izgubili svoj element človeškosti. Tovrstni preživeli so pogosto predstavljeni kot vojaki, ki pod krinko delovanja za dobro človeštva s pomočjo svojega položaja v družbi, orožja in sposobnosti egoistično in brez ozira na druge hlastajo po zadnjih rešilnih bilkah, ki bi jim zagotavljale preživetje. Podoben vzorec lahko opazimo v več filmih podobne tematike, poleg Ceste mrtvih tudi v zgodbah, kot jih prikazujejo Cesta (The Road, 2009, John Hillcoat), Jaz, legenda (I Am Legend, 2007, Francis Lawrence), Dobrodošli v deželi zombijev (Zombieland, 2009, Ruben Fleischer), (Mad Max: Fury Road, 2015, George Miller).

wyrmwood-01
image-1416

V skladu z običanjo zgradbo apokaliptičnih filmov je tudi Cesta mrtvih polna dokaj stereotipnih oseb, dogodkov in prizorov, kot smo jih vajeni podobnih, zgoraj omenjenih filmov. Skupina neznancev se z orodjem, ki so ga našli v hiši, bori proti zombijem; nori znanstvenik v svojem laboratoriju zanosno in brez kakršnih koli moralnih pomislekov izvaja poskuse na zombijih in preživelih ljudeh, spominjajoč na “angela smrti”; vojaki v službi norega znanstvenika iščejo nove osebke za poskuse; glavna junakinja postane mlada, privlačna ženska, ki pridobi še nadnaravne sposobnosti. Tovrsten skupek dogodkov in oseb v filmu dopolnjujejo sveže ideje, ki kljub grozi apokaliptičnega sveta in ogromnim količinam krvi na trenutke učinkujejo humorno in sproščajo napeto vzdušje. Tako zombiji na primer izdihavajo plin, ki ga je mogoče uporabiti namesto goriva za avto, in predstavljajo junakom na eni strani nevarnost, na drugi pa tudi edino možnost za pobeg. Sveže učinkuje tudi izbira glavnih junakov, ki so izdelani vsak v svoj lik in temu sledijo tekom celotnega filma, dialogi med njimi in rešitve iz težavnih situacij. Njim nasproti se postavijo v črno opremljeni vojaki z na nacistične spominjajočimi čeladami, ki so za razliko od njih popolnoma črno-belo (pravzaprav črno) karakterizirani. Medtem ko glavne junake tekom filma naprej vleče volja po življenju, v prvi vrsti sebe, v drugi pa tudi drugih še človeških kolegov, je pri vojakih opaziti zgolj željo po tem, da uveljavijo svojo moč nad drugimi. Delujejo kot pravi odposlanci “angela smrti” – poleg tega, da delajo pod njegovim okriljem, tako preživelim ljudem kot tudi zombijem brez vsakršne razlike, pomislekov ali sledi človeške empatije ne prinašajo ničesar razen trpljenja in smrti v imenu “višjih ciljev”.

Kljub temu je strahotnost in grozotnost apokaliptičnega sveta prikazana na prvooseben način skozi oči in pripoved glavnih junakov. V vlogi glavnega antagonista se ne znajdejo nasilni vojaki in zombiji kot skupina grozljivih razčlovečenih bitij, temveč sama bolezen, ki ljudi okrog protagonista spremeni iz njemu najbližjih in ljubljenih oseb v brezumne pošasti, ki ga lahko v naslednjem trenutku brez vsakršne trohice pomisleka napadejo. Skozi odločitve in pripovedovanja likov spoznavamo, da jim glaven strah predstavlja izguba najbližjih, ne pa njihova lastna smrt.

2-238871-Main-476x357-2
image-1417

To je tudi končni priokus, ki dela pričujoči film izstopajoč iz množice njemu podobnih. Zaradi tega zgodba kljub skoraj preveč običanjemu koncu, ki v svoji presenetljivo lahkotni rešitvi težav s pomočjo vstajenja kraljice zombijev v stilu deus ex machina v gledalcu ne pusti vtisa, da je to zgolj še eden izmed mnogih filmov z vrstami zombijev in ogromnimi količinami krvi, namenjen zgolj serijskemu ogledu z možgani na off. Če je gledalec pripravljen odstreti zaveso krvavega in opustošenega sveta, lahko najde tudi zgodbo o ljudeh in o njihovem strahu, da bi v tem zmešanem svetu ostali sami. Ta pa se pravzaprav skriva v vsakem izmed nas.

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

14. MAF seminar: Enostavno nori na film!

Festivali, LIFFe, MAF!, Prihajajoči dogodki

|11. – 18. november 2017| |Cankarjev dom| |dvorana E1| Med 11. in 18. novembrom 2017 bo v okviru 28….

Preberi več →

MAF na FNO: G. Robot, je možna samo 1 ali 0?

Blog, Festivali, FNO, Recenzije

Kibernetični triler G. Robot (Mr Robot, Sam Esmail, 2015 -) je ob svoji premieri na USA Network nemudoma pritegnil…

Preberi več →

MAF na FNO: Moja šola se potaplja v morje

Blog, Festivali, FNO, Recenzije

Zaplet animiranega filma striparja Dasha Shawa Moja šola se potaplja v morje (My Entire High School Sinking Into the…

Preberi več →

MAF na FNO: Male laži

Blog, Festivali, FNO, Recenzije

Nova mini serija, sestavljena iz sedmih delov na HBO, očara z igralsko zasedbo in aktualno tematiko. Prvi del serije…

Preberi več →

MAF na FNO: Hiša iz kart – pihneš in je ni

Blog, Festivali, FNO, Recenzije

Ko je Netflix leta 2013 svojo nadaljevanko, politično dramo Hišo iz kart (House of Cards, Beau Willimon, 2013 -),…

Preberi več →

MAF na FNO: Stranger Things: Nostalgija v slogu stare šole

Blog, Festivali, FNO, MAF!, Recenzije

Nostalgija je in bo vedno prisotna. Še posebej v časih, ko nam gre slabo, kar pa se še zlasti…

Preberi več →

10. seminar MAF: Poročilo

Blog, Festivali, MAF!, Poročila

Zavod za uveljavljanje vizualne kulture VIZO s programom Mad About Film (MAF) vzpostavlja prostor, ki mladim ponuja priložnost, da…

Preberi več →

10. seminar MAF: Evforija Video

Blog, Festivali, Video

10. MAF seminar je potekal znotraj 19. Festivala dokumentarnega filma. Film je nastal na delavnici Videa in montaže, ki…

Preberi več →

10. seminar MAF: Vzbrst: Proces Video

Blog, Festivali, Video

10. MAF seminar je potekal znotraj 19. Festivala dokumentarnega filma. Film je nastal na delavnici Videa in montaže, ki…

Preberi več →

10. seminar MAF: Ujemi me Video

Blog, Festivali, Video

10. MAF seminar je potekal znotraj 19. Festivala dokumentarnega filma. Film je nastal na delavnici Videa in montaže, ki…

Preberi več →

10. seminar MAF: Šok Video

Blog, Festivali, Video

10. MAF seminar je potekal znotraj 19. Festivala dokumentarnega filma. Film je nastal na delavnici Videa in montaže, ki…

Preberi več →

10. seminar MAF: Vrtoglavica Video

Blog, Festivali, Video

10. MAF seminar je potekal znotraj 19. Festivala dokumentarnega filma. Film je nastal na delavnici Videa in montaže, ki…

Preberi več →

10. seminar MAF: Utrinek Video

Blog, Festivali, Video

10. MAF seminar je potekal znotraj 19. Festivala dokumentarnega filma. Film je nastal na delavnici Videa in montaže, ki…

Preberi več →
Back To Top