Natečaj “Mlada filmska kritika”: Krzysztof Kieślowski – Tri barve (1993/94)

v Film & jaz/Recenzije/Recenzije/Vsi prispevki

 Svoboda ni pobeg pred spomini, temveč sprava z njimi. Enakost ne deluje po načelu »vsi smo enaki, le da so nekateri bolj enaki od drugih«, temveč se vloga mačke in miši, vloga uspešnega in ponižanega, slej ko prej zamenja.

 

Natečaj “Mlada filmska kritika”

V sodelovanju z Revijo za film in televizijo Ekran in Revijo za film in filmsko Kino! smo pripravili filmsko-kritiški natečaj Mlada filmska kritika, ki je do 18. 9. 2015 v dveh kategorijah zbiral najboljše prispevke v kategorijah srednješolska filmska kritika (14-18 let) ter študentska filmska kritika (18-22 let). Več o natečaju in nagrajencih si lahko preberete tu.

Lovro Smrekar je za za kritiko Treh barv režiserja Krzysztofa Kieślowskega prejel prvo nagrado v srednješolski kategoriji.

 

Krzysztof Kieślowski – Tri barve (1993/94)

Avtor: Lovro »Kuhar« Smrekar

Legendarno umetnino in filmski presežek, trilogijo Tri barve: Modra, Bela in Rdeča, mojstra Kieślowskega sem si pred kratkim ogledal v Kinoteki. V nasprotju z večino obstoječih besedil in esejev o Barvah, se filmom ne bom poskušal približati skozi zgodbo ter tako morebitnemu bralcu, ki filmov še ni videl, skvaril vse užitke. Ne, v besedilu se bom poskušal približati po vizualni plati in s strani ustvarjanja fikcije oziroma fiktivnega sveta, v čemer je bil Kieślowski nedvomno mojster.
Tri barve po mojem mnenju niso le trije filmi, ki se jih da gledati tudi posebej. Skupaj tvorijo dogajanje v nekakšnem fiktivnem svetu in se v njem prepletajo, hkrati pa se vsak film kopa v svoji barvi in se posveča svojemu načelu. Barve so (po Dekalogu, ki je razlagal deset božjih zapovedi) namenjene preigravanju temeljnih načel francoske revolucije in francoske republike. Svoboda, Enakost, Bratstvo. Modra, Bela in Rdeča. Vsaka barva v vsakem filmu nekaj simbolizira. Če se v Modri protagonistka ob neuspešnem poskusu bega pred spomini, vanje še bolj potoplja in v njih dobesedno zaplava, zaplava v modri bazenski vodi spominov. Potem se ubogi ponižani nesrečnik v bizarnem in krutem svetu razgubi v prostrani belini, v kateri se nihče ne loči od nikogar. V Rdeči pa se protagonisti gibljejo v običajnem prostoru, ki rdečo obarvanost pridobi le s kakšnim rdečkastim akcentom na mizansceni (omarica, napis, džip). Kieślowski nas s tremi barvami ne obsipa le skozi veličastne in monumentalne scene obsijanosti s katero od naštetih barv, temveč tudi v čisto »običajnih« scenah. Vedno se pojavi kakšen barvni detail, ki nas vseskozi opominja na pomen in simboliko barve skozi film in v trilogiji.

7
image-1556

Poleg barv pa Kieślowski osupne tudi z ustvarjanjem fiktivnega sveta oziroma fiktivnega časa, saj se vsi trije filmi dogajajo ob istem času in vsi trije se simbolično »srečajo«. Ob ogledu bodite pozorni na točke v katerih se srečajo glavni protagonisti. Tak je prizor v Modri in Beli v sodni dvorani, ta pa se pojavi tudi v tretji, Rdeči (bodite pozorni). Druga scena na kateri se vsi trije glavni protagonisti srečajo, pa je pariški oziroma ženevski (majhna režiserjeva skrivnost) trgec, na katerem starka nebogljeno poskuša vreči kozarec v zabojnik za steklo (uspe ji šele v Rdeči, v bratstvu). Vrhunec te fikcije je na koncu Rdeče, ko se … Ah, ne morem vas prikrajšati za ta užitek.
V Barvah je vse polno skritih namigov, posebnosti in detajlov (pomen dobijo le če jih najde vsak sam), ki vsi peljejo h geslom oziroma k novi interpretaciji slovitih Gesel. Svoboda ni pobeg pred spomini, temveč sprava z njimi. Enakost ne deluje po načelu »vsi smo enaki, le da so nekateri bolj enaki od drugih«, temveč se vloga mačke in miši, vloga uspešnega in ponižanega, slej ko prej zamenja. In preko Bratske, platonične ljubezni je mogoče priti do nove, čustvene in telesne ljubezni, pa čeprav se mistični starec udejstvuje skozi dve osebi (le pazite na to!).

Three-Colors- Blue-Juliette-Binoche-Krzysztof-Kieslowski-blue-chandelier
image-1557

To besedilce je bilo narejeno kot nekakšna uvertura pred (ali opomnik po) ogledu treh, v vseh pogledih umetnij, ki skupaj tvorijo celoto. Modra, Svoboda, Drama. Bela, Enakost, Tragi-komedija. Rdeča, Bratstvo-ljubezen-strast, Filozofsko romantična študija in obenem nekakšna drama. Ta je tudi več kot izvrsten sklep, več kot izvrstne trilogije sestavljene iz niza malih umetniških biserčkov, ki skupaj tvorijo eno najbolj dragocenih ogrlic v filmskih arhivih.