Avtorica: Petra Meterc
MUSTANG
Režija: Denis Gamze Ergüven
Leto: 2015
Žanr: Drama, film o odraščanju (»coming-of-age« film)
Igralska zasedba: Günes Sensoy, Doga Zeynep Doguslu, Tugba Sunguroglu, Elit Iscan, Ilayda Akdogan, Burak Yigit, Ayberk Erol, Nihal G. Koldas idr.
Direktor fotografije: David Chizallet, Ersin Gok
Montaža: Mathilde Van de Moortel
Izvirna glasba: Warren Ellis
Trailer: https://www.youtube.com/watch?v=ABNB3zw5BAo
Uradna stran: http://cohenmedia.net/films/mustang
IMDb: http://www.imdb.com/title/tt3966404/
___________________________________________________________________________
DENIS GAMZE ERGÜVEN (1978) je turško-francoska režiserka, najbolje poznana prav po prvencu Mustang. Ergüven se je rodila v Turčiji (Ankara), v 80ih pa se je preselila v Francijo, kjer je odraščala. Leta 2011 je na festivalu v Cannesu spoznala Alice Winocour, s katero sta začeli pisati scenarij za Mustang. Premiera filma se je odvila prav tako v Cannesu leta 2015, v sekciji Direcotrs’ Fortnight, kjer je film prejel tudi nagrado Europe Cinemas Label. Mustang je bil kasneje izbran za francoskega kandidata za najboljši tuji film na 88. podelitvi Oskarjev, nato pa je bil nominiran kot eden izmed petih kandidatov za nagrado. Pred Mustangom je Ergüven posnela dva kratka filma: A Drop of Water (2006) ter Mon trajet préféré (2006).
Zgodba:
Pet deklet odrašča v turški vasici ob morju, zanje skrbita stric (Ayberk Pekcan) ter babica (Nihal G. Koldas). Lale (Günes Sensoy), najmlajša izmed sester, se ob zadnjem šolskem dnevu poslovi od učiteljice, ki ji je bila pri srcu, a se seli v Istanbul. Nato se s sestrami namesto z avtobusom domov odpravijo peš ter se ustavijo na plaži, kjer se s prijatelji kopajo ter igrajo v vodi. Ob prihodu domov jih čaka babica, ki jih okara zaradi domnevnega neprimernega vedenja, saj naj bi s sedenjem na ramenih fantov ob igri v vodi počele nekaj nespodobnega. Podobno jih zaradi omenjenega dogodka okara tudi stric in starejše izmed sester odpelje k zdravniku na test deviškosti. Po tem dogodku sestre ostanejo doma in jim ni več dovoljeno svobodno zapuščati hiše.
Doma babica in sorodnice za njih pripravljajo nekakšne vaje v gospodinjskih opravilih, s čimer naj bi jih pripravile na zakon. A dekleta vseeno iščejo in najdejo načine za pobeg. Sonay (Ilayda Akdogan) se pogosto izmuzne k svojemu fantu, Lale pa išče načine, da bi odšla na nogometno tekmo, kamor jim stric ne pusti oditi. Dekleta se izmuznejo na tekmo, na poti pa za prevoz prosijo voznika manjšega tovornjaka, Yasina (Burak Yigit), ki jim pomaga ujeti avtobus s preostalimi nogometnimi navdušenkami iz vasi.
V nadaljevanju se ograja okoli hiše viša, okna dobijo še rešetke in nadzor je vedno bolj strog. Babica se nato začne dogovarjati za poroke najstarejših deklet. Najprej želi z neznancem poročiti Sonay (Ilayda Akdogan), a se ta upre ter si zagotovi poroko s svojim fantom, zato se z neznancem mora poročiti Selma (Tugba Sunguroglu). Na skupni poroki se mlajša tri dekleta tako morajo posloviti od starejših sester. Selma po poročni noči, ker na rjuhi sorodniki ženina niso našli krvi (dokaz deviškosti pred poroko), mora z njimi še enkrat oditi na kliniko, kjer ji deviškost znova preverijo. Naslednja v vrsti za poroko je Ece (Elit Iscan), ki doma v trenutku brezupa, verjetno tudi zaradi v filmu nakazane zlorabe iz strani strica, stori samomor.
Ostaneta le Nur (Doga Zeynep Doguslu) in Lale. Lale na enem izmed svojih pobegov zopet sreča Yasina ter ga prosi, da jo nauči voziti avto, saj že razmišlja o pobegu od doma. Ko nastopi dan, ko naj bi se poročila tudi Nur, ki je le nekaj let starejša od Lale, se dekleti zakleneta v hišo, nato pa v trenutku stričeve nepazljivosti pobegneta s pomočjo avta ter nadaljujeta z Yasinom, ki ga prej uspeta priklicati po telefonu. Nato z avtobusom nadaljujeta pod do Istanbula, kjer poiščeta zavetje pri učiteljici, ki se je ob začetku filma tja preselila.
Žanrsko…
Mustang kot film o odraščanju:
// zgodba o odraščanju je pogost žanr v literaturi ali filmu, ki se osredotoča na odraščanje protagonista od mladosti do odraslosti oz. od določene točke mladosti do točke večje osebnostne zrelosti in razvoja. Tovrstne zgodbe poudarjajo dialoge ter notranje monologe pred akcijo ter so pogosto umeščene v preteklost. Osebe v zgodbah so običajno v adolescenci.
V Mustangu spremljamo dozorevanje petih deklet, pri tem pa je največji poudarek prav na osebnem razvoju najmlajših dveh, ki se opresivnim razmeram v družini upreta in s tem presežeta usodo, ki bi jima bila sicer določena od drugih.
Mustang kot drama pobega (»prison break«):
// drama pobega je žanr, pri katerem se pripoved filma venomer s stopnjevanjem napetosti usmerja proti končnemu pobegu protagonista iz ujetništva (zapor idr.), ki se izvede v akcijski maniri. Pobeg je lahko uspešen ali ne. Najbolj znana drama pobega vseh časov je zagotovo Pobeg iz Alkatraza (Escape from Alcatraz, Siegel, 1979)
Pri Mustangu lahko spremljamo protagonistko Lale, ki začne v drugi polovici filma pobeg načrtovati s preverjanjem višine zidov okoli hiše, ki jih je potrebno preplezati, pobeg si omogoči tudi s krajo denarja, s katerim si lahko s sestro kupita avtobusno vozovnico, ne nazadnje pa ji pobeg omogoči tudi predhodno srečanje z Yasinom, ki jo nauči voziti avto. Obleke, ki jih sestram zašije babica, prav tako spominjajo na nekakšne zaporniške uniforme.
Mustang kot moderna pravljica:
//pravljica je literarna zvrst ljudske ali avtorske pripovedi, katere prvine si pogosto izposoja tudi filmski svet.
Pravljičnost v Mustangu se opazi že pri protagonistkah: pet sester brez staršev je v skrbi babice in (zlobnega) strica. Na nekakšno pot (do Istanbula) se odpravi najmlajša izmed sester. Vse sestre imajo dolge lase, ki spominjajo na dolge lase princesk v pravljicah, oz. na striženje le-teh, ko se junakinja v pravljici želi osvoboditi svoje usode, ki ji je kot princeski določena (pogosto gre za dogovorjene poroke s princi, ki jih ne ljubijo). Pravljičnost se skriva tudi v ujetosti v hiši, ki spominja na nekakšno trdnjavo ali celo grad ter v končnem srečnem koncu protagonistke, ki se odpravi na pot.
Tudi režiserka sama v intervjujih pogosto spregovori o pravljičnem aspektu filma, saj pravi, da je o petih sestrah ob snemanju venomer razmišljala kot o petglavi pošasti (po vzoru starogrške mitološke Lernajske Hidre, kače z 9 glavami, ki jo ubije Heraklej). Protagonistke tako delujejo kot eno bitje in deluje po principu samoohranitve (če mu odtrgaš eno glavo, ga le oslabiš, ne pa ubiješ).
Filmska forma … v premislek
Naracija
Naracijo v filmu usmerja najmlajša sestra Lale iz svoje perspektive. Kakšna je ta perspektiva? Se ti zdi odločilno, da je pripovedovalka najmlajša sestra in zakaj?
Prostor
Kaj je dogajalni prostor filma širše in ožje? Širše vemo, da gre za Turčijo. Se sicer v filmu država sama ali mesto omenja? Kako to vpliva na sporočilo filma? Kako deluje hiša sama in njena okolica kot dogajalni prostor?
Dogajanje
V kakšnem ritmu poteka dogajanje v filmu. Kdaj se pospeši, preskoči? Bi lahko to povezali z žanrskimi formami, ki se jim film približa?
Kamera
Kakšni so posnetki v filmu? Kako si lahko razlagamo pogoste bližnje posnetke deklet, njihovih teles, dolgih las? Na kaj te ti prizori spominjajo?
Igra
Kakšna se ti zdi igra mladih deklet in dialogi med njimi? Zanimivost: proces avdicije za film je bil zelo dolg, le ena izmed mladih igralk v filmu, pa je prej že imela izkušnje z igranjem. Bi njihovo igro lahko povezali z režiserkino trditvijo (zgoraj), da je o sestrah v filmu vedno razmišljala kot o večglavi pošasti?
Glasba
Kakšna je glasba v filmu? Kakšno vzdušje ustvarja?
Tematsko… v premislek
Film Mustang je izjemno političen. Naslavlja problematiko konservativne patriarhalne družbe in umeščenost mladih deklet v takšno okolje. Čeprav v filmu ni omembe specifične regije ali države, je film tudi močna kritika turške družbe v odnosu do ženske. Turčija je v obdobju modernizacije sicer ženskam dodelila večino svoboščin in pravic in jim je leta 1934 (že pred Francijo in Italijo) denimo dodelila volilno pravico. A situacija v zasebni sferi ostaja zakoreninjena v močnih patriarhalnih vzorcih, k čemur se obrača tudi film. Poglejmo si, kako se tematika filmsko izraža:
- Konservativna vzgoja:
Kakšna je vzgoja deklet v filmu s strani strica in babice? Kaj dekleta lahko in česa ne smejo početi? Kako se dekleta tovrstni vzgoji upirajo?
- Vloga ženske v patriarhatu – delitev po spolu – zgodnja dogovorjena poroka
Babica dekleta v filmu želi vzgojiti v dobre gospodinje in žene. Kako se v družini v hiši kaže delitev vlog in opravil po spolih? Kako se babica loti vzgoje in učenja pri načelu takšne delitve? Kakšni so moški liki v filmu v primerjavi z ženskimi (stric, »snubci«)?
- Ženska v vlogi patriarhata
Kakšno vlogo imajo pri patriarhalni vzgoji babica ter tete? Ali kot ženske razumejo položaj deklet?
- Žensko zavezništvo
Dekleta v filmu si stojijo ob strani in tako lažje preživljajo vsakdan. Je žensko zavezništvo v filmu prikazano v odnosu drugih žensk do deklet?
- Seksualizacija
V filmu tako stric kot babica dekletom pripisujeta razuzdanost, nečistost, pa čeprav so dekleta izjemno mlada in je njihovo raziskovanje odnosa z drugim spolom in spolnostjo povsem tipično za najstniška leta. Pretirano pripisovanje seksualnosti mladim dekletom kaže na še eno izjemno škodljivo ukalupljanje ženske v tipično vlogo: v vlogo spolnosti. Kako se kamera igra s takšnim pripisovanjem seksualnosti mladim dekletom? Za katere prizore bi lahko rekli, da gledalca postavijo v vlogo videnja deklet prek prizme seksualnosti? Kako lahko dojemamo zlorabo v filmu glede na omenjeno pretirano seksualizacijo?
- Odraščanje
Kako dekleta v takšnem okolju lahko odraščajo? Katerih aspektov odraščanja ne doživljajo oz. jih zamudijo?
Filmski vplivi in/ali možnosti primerjave s filmi…
Deviški samomori (The Virgin Suicides, Coppola 1999)
http://www.imdb.com/title/tt0159097/
Piknik pri Hanging Rocku (Picnic at Hanging Rock, Weir, 1975)
http://www.imdb.com/title/tt0073540/?ref_=nv_sr_1
Pobeg iz Alkatraza (Escape from Alcatraz, Siegel, 1979)
http://www.imdb.com/title/tt0079116/?ref_=nv_sr_3
The Circle (Panahi, 2000)
http://www.imdb.com/title/tt0255094/
Offside (Panahi, 2006)
http://www.imdb.com/title/tt0499537/?ref_=fn_al_tt_1
Araf/Somewhere Inbetween (Ustaoglu, 2012)
http://www.imdb.com/title/tt2249712/?ref_=fn_al_tt_1
Lolita (Kubrick, 1962)
http://www.imdb.com/title/tt0056193/?ref_=fn_al_tt_2
Recenzije, intervjuji…
http://variety.com/2015/film/festivals/mustang-review-cannes-1201500486/
http://www.hollywoodreporter.com/review/mustang-cannes-review-795711
http://www.huffingtonpost.com/entry/mustang-film-oscar-nominee_us_56c20977e4b08ffac125ecee
http://www.filmcomment.com/blog/cannes-interview-deniz-gamze-ergueven/
http://www.nytimes.com/2016/02/28/opinion/deniz-gamze-erguven.html
