loading ...
loading ...

9. seminar MAF: Lov na norca z metlo

Klan (El Clan, 2015, Pablo Trapero) je tak rekorder v gledanosti zato, ker v njem vsak najde nekaj zase. Če pa slučajno ne najde nič, potem v njem najde vsaj obilno zalogo človeške zlobe, nad katero ne moreš preprosto zamahniti z roko, saj je ta preveč prefinjena, da bi jo lahko ignorirali. Kakorkoli, gledanost Klana gre vsekakor pripisati poudarjeni psihološkosti in etični provokativnosti te biografske drame s primesmi trilerja, ki je povrh vsega posneta po resnični zgodbi.

Argentinski film, tradicionalno pripadajoč »filmu tretjega sveta«, se je prav s Klanom dodobra internacionaliziral, saj je ta tako z izbiro teme kot tudi s filmskimi sredstvi po okusu globalnega publikuma, željnega napetosti s podtonom dokumentaristike. V napovedniku naznanjena problematika meje med resničnostjo in fikcijo deluje skorajda mistično – če ne drugega zato, ker vse resnice o primeru klana Puccio ne bomo nikoli izvedeli.

Trapero se je skoraj 2 leti trajajočega snemanja lotil na podlagi izčrpnih poročil, ki so nastala za potrebe sodnih postopkov v zvezi s primerom Puccio, predvsem pa v sodelovanju s sorodniki ugrabljenih. Psihologija odnosov (predvsem oče-sin) ostaja skozi ves film v ospredju, bližnji plani odlične interpretacije Guillerma Francelle in vključujoč zmerno estetizirano sliko, se kakor da ne pustijo očrniti vmesnim akcijskim prizorom. Traperu je ta trik uspel s poudarjanjem igre, ki neobremenjenemu gledalcu odvrača pozornost od forme. Kar v bistvu pomeni, da je forma v službi diageze ali drugače: da film dela. In dokler montaža dosega režiserjev želeni učinek, je film prepričljiv – iskati v njem formalno inovativnost je za film, ki je zastavljen kot uspešnica, nepotrebno vihanje nosu.

Zgodovinsko in politično je Trapero klan umestil le toliko, kolikor je bilo to smotrno za fabulo, ki se je namenila graditi na suspenzu – kakšnih politično angažiranih ambicij bogati argentinski tradiciji v tem žanru navkljub torej ne gre pričakovati. Tega mu pravzaprev tudi ni treba, saj je že sama veristična intenca hkrati nedeklarirana apolitična pozicija do argentinske zgodovine, bogate z državnimi udari in vojaškimi vladami, katerih modus operandi je bil, kakor dokazuje Klan, enak njihovim nasprotnikom. Pablo Trapero je svojo dolžnost faktu izpolnil v odjavni špici, dolžnost do gledalca in do kamere pa s predstavitvijo izbrane teme, ko je enega najbolj razvpitih nacionalnih sociopatov, ki si je ta nelaskavi naslov prislužil predvsem z izjavami o umazaniji kot o zločinu in o sebi kot o borcu (ki ima principe, cilje, ideale in ponos), uspel predstaviti kot lik, do katerega ne moremo enoznačno čutiti prezira, saj smo hkrati šokirani nad dostojanstvenostjo, ki ga obdaja kot nekakšna avra. V tem smislu je Trapero recepcijo Arquimedesa uspel pripeljati do točke, ko s skrbno izbranim lahkotnim soundtrackom zmede gledalčev etični kompas in Arquimedesu pridaja tragičnost njegove samotarske usode.

Kljub vsem ‘klanom’, s katerimi se je Arquimedes obdal, je njegovo življenje namreč še vedno bilo precej samotno. V vsej družabni mreži mu vendar umanjka »osebja«, ki bi bilo ob njem iz preprostega, nepreračunljivega prijateljstva, zaradi odnosa samega. O Arquimedesovem intimnem odnosu z ženo in o družinskih odnosih film sploh ne ponuja interpretacij, ustvarja pa pavšalni vtis Arquimedesa kot človeka, ki ščiti svojo kri, svoj klan. Vendar Arquimedes v intervjujih svojih dejanj nikdar ni opravičeval z argumentom finančne stiske ali nagona po zaščiti svoje družine. V ospredje je postavljal ponos in čistočo, kar je upošteval tudi Trapero, ki je njegov sosedski vzdevek ‘el loco de la escoba(metla)’ nakazal s pometanjem verande.

Kostumografija in scenografija nista bili dovolj dosledni, da bi eksplicitno retro videz sam zase sporočal, da gre za 80-a. Nekateri elemeneti si v tem oziru prej prihajajajo v navzkriž, npr. zastarele telefonske govorilnice v kombinaciji s trgovino s surfarsko opremo sodobnega videza vsekakor rušijo fikcijo filmskega dogajalnega časa, kar deluje konfuzno, vendar pridajajo ‘ikoni’ argentinske črne kronike čudaški vtis, da je zgodba vseeno zmožna živeti tudi v sedanjosti. Ali drugače, prosto po napovedniku: resničnost nadvladuje fikcijo.

Kaja Dragoljević

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

MAF na FNO: G. Robot, je možna samo 1 ali 0?

Blog, Festivali, FNO, Recenzije

Kibernetični triler G. Robot (Mr Robot, Sam Esmail, 2015 -) je ob svoji premieri na USA Network nemudoma pritegnil…

Preberi več →

MAF na FNO: Moja šola se potaplja v morje

Blog, Festivali, FNO, Recenzije

Zaplet animiranega filma striparja Dasha Shawa Moja šola se potaplja v morje (My Entire High School Sinking Into the…

Preberi več →

MAF na FNO: Male laži

Blog, Festivali, FNO, Recenzije

Nova mini serija, sestavljena iz sedmih delov na HBO, očara z igralsko zasedbo in aktualno tematiko. Prvi del serije…

Preberi več →

MAF na FNO: Hiša iz kart – pihneš in je ni

Blog, Festivali, FNO, Recenzije

Ko je Netflix leta 2013 svojo nadaljevanko, politično dramo Hišo iz kart (House of Cards, Beau Willimon, 2013 -),…

Preberi več →

MAF na FNO: Stranger Things: Nostalgija v slogu stare šole

Blog, Festivali, FNO, MAF!, Recenzije

Nostalgija je in bo vedno prisotna. Še posebej v časih, ko nam gre slabo, kar pa se še zlasti…

Preberi več →

10. seminar MAF: Poročilo

Blog, Festivali, MAF!, Poročila

Zavod za uveljavljanje vizualne kulture VIZO s programom Mad About Film (MAF) vzpostavlja prostor, ki mladim ponuja priložnost, da…

Preberi več →

10. seminar MAF: Evforija Video

Blog, Festivali, Video

10. MAF seminar je potekal znotraj 19. Festivala dokumentarnega filma. Film je nastal na delavnici Videa in montaže, ki…

Preberi več →

10. seminar MAF: Vzbrst: Proces Video

Blog, Festivali, Video

10. MAF seminar je potekal znotraj 19. Festivala dokumentarnega filma. Film je nastal na delavnici Videa in montaže, ki…

Preberi več →

10. seminar MAF: Ujemi me Video

Blog, Festivali, Video

10. MAF seminar je potekal znotraj 19. Festivala dokumentarnega filma. Film je nastal na delavnici Videa in montaže, ki…

Preberi več →

10. seminar MAF: Šok Video

Blog, Festivali, Video

10. MAF seminar je potekal znotraj 19. Festivala dokumentarnega filma. Film je nastal na delavnici Videa in montaže, ki…

Preberi več →

10. seminar MAF: Vrtoglavica Video

Blog, Festivali, Video

10. MAF seminar je potekal znotraj 19. Festivala dokumentarnega filma. Film je nastal na delavnici Videa in montaže, ki…

Preberi več →

10. seminar MAF: Utrinek Video

Blog, Festivali, Video

10. MAF seminar je potekal znotraj 19. Festivala dokumentarnega filma. Film je nastal na delavnici Videa in montaže, ki…

Preberi več →

10. seminar MAF: Endorfini Video

Blog, Festivali, Video

10. MAF seminar je potekal znotraj 19. Festivala dokumentarnega filma. Film je nastal na delavnici Videa in montaže, ki…

Preberi več →
Back To Top