Avtorica: Patricija Fašalek
Kako je epidemija vplivala na filmski prostor? So se navade gledanja in konzumiranja filma spremenile za vedno ali le začasno? Koliko se je sploh snemalo v tem času in kakšne filme se je gledalo? Se vse seli na splet, bodo veliki blockbusterji obstali in kdaj se je na obzorju kot filmski velikan pojavila Kitajska? Nas čaka zaton filma, se končuje “vmesna pavza” ali pa se vzpostavljajo nove smernice, ki bodo preoblikovale filmski svet?
Čeprav nam novice vsak dan prinašajo večinoma nove, sveže informacije o kovidu, številu testiranih in obolelih, novih ukrepih in pa tudi manjših uvidov v filmsko sceno (vsi smo na primer lahko brali o izpadu Toma Cruisa na snemanju), se šele zdaj, po letu in pol, začenja jasniti širša slika ter razkrivati, kako in kaj je vplivalo na filmsko industrijo. S to poglobljeno številko, ki se posveča sestavljanju razdrobljenih puzzlov, da bi dobili uvid v trenutno stanje filma in njegove obete, ne želimo podajati še ene zastrašujoče prognoze, pompozno prerokovati prihodnosti ali napovedovati apokalipse filma, kot ga poznamo. Ne, njen namen je poiskati delce informacij, izkušnje filmarjev in filmskih teoretikov, da bi lahko dobili čim bolj realen uvid v nastalo situacijo – kaj se je zgodilo s filmsko produkcijo in distribucijo? Kako je pandemija vplivala na filmsko industrijo po celem svetu?
Filmske kritike smo poprosili, naj se zazrejo v globalno dogajanje in povzamejo glavne smernice, ki so oblikovale in še oblikujejo glavne tokove filmske industrije. Igor Harb je tako pod drobnogled vzel dogajanje v Holivudu ter raziskoval, kako so prejšnje epidemije vplivale na zgodovino filma in kaj se s tem filmskim velikanom dogaja danes. Sanja Struna je s svojim pisanjem odpotovala na Kitajsko in iskala vzroke za kitajsko sposobnost prevzemanja moči holivudski filmski prevladi, Matic Majcen pa se je sprehodil po festivalih in opazoval distribucijsko plat filmskega konca. Tukaj je svoj pogled predstavila še Ivana Novak, zaposlena na Televiziji Slovenija, in razložila, kako se je na situacijo odzvala televizija, Helena Fašalek pa se je z režiserjem Damjanom Kozoletom pogovarjala o tem, kakšno je stanje v Sloveniji in ali bo slovenski film ta udarec preživel.
Obrnili smo se tudi k mlajši generaciji, saj nas je zanimalo, kako vstop v filmski svet doživljajo tisti, ki se šele izobražujejo ali pa so ravno na prestopu od konca šolanja do filmskega ustvarjanja v praksi: Oskar Ban Brejc se je kot mlad filmski teoretik spraševal, kako on doživlja filmsko teorijo danes, Helena Šukljan pa je oblikovala esej, kamor je vključila tako svoja razmišljanja, skrbi in doživljanja kot tudi izjave njenih akademskih kolegov, katerih ustvarjalni proces je zmotila korona.
Vabim vas k branju septembrske številke, ki služi kot uvod v novo sezono raziskovanja filmskih tem. Upam, da vam bodo članki ustvarili čim bolj realno podobo dogajanja, pri tem pa vam vnesli kanček optimizma, saj nič ni zapisano propadu. Številne krize so skozi zgodovino pretresale naš svet in vzpostavljale spremembe, ampak radio še kar obstaja, televizija živi v naših domovih in kinodvorane se še nikoli niso povsem izpraznile.
Naslovna fotografija: https://www.hippopx.com/en/movie-reel-projector-film-cinema-entertainment-retro-67827
Portretna fotografija: osebni arhiv