loading ...
loading ...

Risana nostalgija

Predvajala se je risanka Yogi Bear. Za vse, ki se je ne spomnite, gre za eno prvih uspešnih risank, ki so priromale na televizijske zaslone v 60. letih.

Yogi Bear

Risana nostalgija

Avtor: Jan Nalesnik

V današnjih časih, ko svet hitro brzi s tabo in okoli tebe, nekatere tradicije ostajajo. Ena od teh, je za prebivalce naše male deželice, vsekakor kosilo ob nedeljah pri mami. Dodatek naše generacije pa je nedvomno to, da se potem zlekneš pred televizor in z daljinskim upravljalcem romaš po neskončnem številu kanalov, ki jih ponujajo ponudniki digitalnih vsebin. Vsake toliko se zgodi, da naletiš na kanal, kjer se predvaja vsebina ob kateri te malce stisne in na plano privrejo vsi spomini in čustva iz preteklosti.

Ravno to se mi je zgodilo, ko sem prestavil na kanal po imenu Boomerang, ki danes vrti stare risanke studia Hannah-Barbera, ki so jih včasih vrteli na Cartoon Networku. Predvajala se je risanka Yogi Bear. Za vse, ki se je ne spomnite, gre za eno prvih uspešnih risank, ki so priromale na televizijske zaslone v 60ih letih. V risanki igrata glavno vlogo dva medveda in sicer Yogi Bear in Boo-Boo Bear, ki sta svoje prehranjevalne navade spremenila na račun velikega števila ljudi, ki so kampirali v parku Jellystone. Svoje dneve sta posvetila inovativnim načinom kraje košar polnih dobrot in se spretno izogibala roki pravice paznika parka Ranger Smitha.

yogibear
image-455

Yogi Bear

Poleg nostalgije, me je risanka spomina tudi na precej prelomno obdobje za risanke pa tudi televizijski svet. V 50. letih se je število ameriških gledalcem otroških let znatno povečevalo in v studiih tistega časa so iskali ideje, kako jim postreči s čim več primerne vsebine. Ena od zamisli je bila, da so prenesli risanke, ki se so prikazovale v kinih pred filmi na televizijske zaslone. Vendar pa to za precej hitrejši ritem televizijskega programa ni bilo dovolj. Tako so bili primorani poiskati rešitve, ki bi omogočile hitrejšo produkcijo risank za manj denarja.

Ena od zamisli studia Hannah-Barbera je bila za današnji čas sila preprosta. Ste se kdaj vprašali zakaj liki kot so Yogi Bear in druščina nosijo razne ovratnike, metuljčke in rute? Odgovor je preprost. Pri risanju to omogoča neopazno delitev med telesom in glavo. Vsak animator si je tako prihranil veliko časa, saj mu ni bilo potrebno vsakič, ko je lik spremenil položaj glave ali izraz na obrazu, na novo narisati tudi telesa. Tako so lahko v eni epizodi risanke uporabil le nekaj statičnih postavitev telesa, premikanje glave in izraze pa so lahko poljubno spreminjali. Tako je lahko studio Hannah-Barbera v nekaj kratkih letih nabral število likov, ki je pariralo Disney-ju. Njihove tehnike še danes vplivajo na način kako posameznice in posamezniki rišejo na papirju in računalnikih.

yogibearshow
image-456

There you go, a dinner and a show!

14. MAF seminar: Poročilo

Blog, MAF!, Poročila

Novembra so štiri slovenska mesta zaživela s svežim filmskim utripom. 28. LIFFe je ponudil bogat program in vsak je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Zadnji obiskovalec

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Grozljivi gost

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Oblika vode

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Pravljičasta pravljica Ustno izročilo je v zgodovini človeštva vse do začetka pisanja in tiskanja v večjem obsegu predstavljalo edini…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Souleymanom Seyom Ndiayom

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Od Senegala do Slovenije Souleymane Seye Ndiaye je senegalški igralec, ki je na Liffe prišel zaradi filma Mlada ženska….

Preberi več →

14. seminar MAF: Mlada ženska

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Kako biti francoska ženska Paula je Francozinja. To se pravi francoska ženska. Pa ne tiste pregovorne sorte, ki nosi…

Preberi več →

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

OPRAVKI ZA SMRT »Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus. Film Rekviem za gospo J….

Preberi več →

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Izgubljeni in najdeni Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo…

Preberi več →

14. seminar MAF: Ubijanje svetega jelena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ubijanje slehernega gledalca Tudi letos je na Liffe prišel težko pričakovani, zdaj že drugi angleško govoreči film izjemnega, a…

Preberi več →

14. seminar MAF: Dobri časi

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Dobri časi slabega mesta Brata Benny in Josh Safdie, ki bi se ju dalo opredeliti kot indie režiserja, nam…

Preberi več →

14. seminar MAF: V Ciambri

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Zatirani, ki imajo svoje zatirane Zgodnje vstajanje, potepanje čez dan in trudoma nekaj zaslužiti (večinoma s krajo), napeljevanje žic…

Preberi več →

14. seminar MAF: Obupana

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Slaba raziskava neonacističnega nasilja Film Obupana (Aus dem nichts, 2017, Fatih Akin) deluje na dveh ravneh: družinski in družbeni….

Preberi več →

14. seminar MAF: Labod

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Otroška melanholija pod perutmi laboda Debitantski film mlade islandske režiserke Labod (Svanurinn, 2017, Ása Helga Hjörleifsdóttir) tako kot večina…

Preberi več →
Back To Top