Kolja o Koyii: “Ko Koyaa oživi, se več otroka v meni spodbudi”

v 2019/Aktualna številka/Intervjuji/Vsi prispevki

S Koljo Saksido, avtorjem lutkovnih animiranih filmov iz serije KOYAA, sva se pogovarjala o zgodovini nastajanja serije, izdelavi lutk, podobnosti med njim in Koyoo, novi mobilni igrici, ki je pospremila premiero novih epizod serije KOYAA in nagajivi predmeti 2, in še marsičem. Serija je nastala v produkciji Zavoda ZVVIKS ter koprodukciji RTV Slovenija in NuFrame.

Lik Koyee ti je vizualno zelo podoben, tudi izbira imena je podobna tvojemu. Povedal si že, da je Koyaa na nek način tvoja refleksija. Nekateri pišejo dnevnik, drugi posnamejo avtobiografijo – je tudi tebi animacija samega sebe na kakšen način osvobodila duha?

Lik je star približno 16 let, mentalno pa je na starosti 5-letnega otroka. S tem ko delamo epizode, namenjene otrokom – najbolj uživajo v tem od 4 do 5 let stari otroci, čeprav je serija primerna za vse starosti od 3 let dalje – se preko njega vračam v obdobje, ko sem bil jaz toliko star. To obdobje mi je bilo zelo všeč. Tukaj gre za mojo bivšo refleksijo, namreč ker sem in avtor in producent tega izdelka, se veliko ukvarjam tudi z birokracijo, klicanjem in excellovimi tabelami. Ko Koyaa oživi, se več otroka v meni spodbudi.

Kot si omenil, je serija precej stara, prvič se je KOYAA kot lutkovna animirana TV serija pojavila leta 2005. Na Youtubu sem videla epizodo KOYAA Palačinke. Izgled lika je bil precej drugačen. Zakaj si se ga odločil spremeniti?

Prvi zametki filmov Koyaa so nastali že v letu 2001, 2002 in 2003. Takrat sem delal večinoma sam, nakar smo v letu 2004 in 2005 naredili prvo serijo, ki je bila predvajana na televiziji v oddaji Tistega lepega popoldneva vsako nedeljo. Naredili smo 15 epizod in takrat je imel podobo, ki je delovala bolj opičasto ali neandrtalsko, živel je v dolini. Po seriji sem ta projekt za nekaj časa opustil, saj smo to takrat zelo drugače počeli kot danes: vsak teden smo morali na televizijo prinesti beta kaseto z eno epizodo, dolgo dobro minuto. Scenarijev nisem imel pripravljenih v naprej, kar je pomenilo, da smo tekom tedna ustvarjali nove scenarije, nove rekvizite; zgodilo se je, da v sredo še nismo imeli scenarija, v soboto pa smo morali epizodo že oddati, torej ni bilo nič spanja do sobote. To je trajalo kar nekaj mesecev, šlo je za garažno produkcijo, kar pomeni, da smo s financami, ki smo jim imeli, komaj da plačali material, gretje in studio. Delali smo izven Ljubljane, v neki garaži z visokimi stropovi, ki smo jo priredili v studio. Proti koncu leta 2009 so se začele pisati nove ideje o Koyii, ampak smo se jih lotili na drugačen način: določili smo, kakšen bo format, kdo je naša ciljna skupina, in temu primerno so nastajali scenariji, Koyaa je tudi dobil prijatelja krokarja. Ker je bilo to namenjeno otrokom, je postalo jasno, da moramo spremeniti likovno zasnovo lika, da bo bolj primeren zanje, da jim bo bolj zanimiv, da bo izgledal bolj človeško. Novo likovno podobo je zrisal Blaž Porenta. Na njej sva delala nekaj mesecev, da sva prišla do te podobe, kot jo trenutno nosi Koyaa, in takšna bo tudi ostala.

Lutke pa so bile izdelane na Poljskem?

Lutke so bile izdelane na Poljskem v času, ko je še obstajal studio Semafor – studio z zelo dolgo tradicijo. Še vedno pa sodelujem z ekipo, ki je včasih delala tam.

Imamo v Sloveniji kakšen studio za izdelavo lutk?

Ja, tudi sami smo jih včasih delali. Za film Slovo Leona Vidmarja (2016), ki je nastal v naši produkciji, so lutke izdelane v Sloveniji. Zelo dober je Žiga Lebar, vendar dela on tudi za gledališče, ne posveča se samo izdelavi lutk za stop-animacijo, nakar te Poljaki delajo samo to in imajo tudi toliko strank, da lahko to počnejo na dnevni bazi. V Sloveniji ne obstaja nobeno podjetje ali ustvarjalci, ki bi v življenju počeli le to. Jaz delam z ljudmi iz tujine, ker je lažje zaradi organizacije.

Za nastanek ene epizode, ki traja 2 minuti in 15 sekund, je potrebno ogromno dela: vsaka epizoda, ki ima na voljo 30 snemalnih dni, je sestavljena iz 3375 sličic. V snemalnem dnevu, ki traja 9 ur, posnamete cca 125 sličic, kar je 5 sekund filma, pri realizaciji filmov pa sodeluje več kot 35 soustvarjalcev. Nekateri so bolj in drugi manj prisotni na snemanju. Koliko časa letno pa ti vložiš v nastanek serije?

Jaz … že deset let delam na KOYII, prav tako ekipa. Seveda, kot si omenila, so nekateri angažirani za daljše obdobje, drugi za krajše, odvisno od funkcije. Glasbeniki pridejo in imajo tri vaje ter dva dni snemanja, animator je prisoten do osem mesecev, produkcijska ekipa pa dela tudi po tri leta. Jaz osebno, če bi dal vse v ure, sem v teh desetih letih, v katerih smo naredili 14 epizod, dokumentarni film Živjo, Koyaa! in mobilno igrico, v povprečju delal 10 ur na dan, 5 dni v tednu. Delam pa tudi druge stvari, kar pomeni, da delam dnevno krepko več kot 8 ur, oddelal sem tudi veliko sobot in nedelj, čemur pa se probam sedaj izogibati.

Povedal si, da čisto na začetku, ko si delal na seriji, nisi prišel do veliko spanca. Je to kaj vplivalo na tvojo kreativnost in zmožnost dela?

Jaz imam kar veliko energije, na splošno v življenju. Trenutno že več kot en mesec vstajam med 2 in 3 uro zjutraj, ob 3h ali pol 4h začnem delati.

Kdaj greš pa spat?

Spat grem okoli 8h, pol 9h. Ko gre sonce dol, ne. (smeh)

Ustvarili ste tudi mobilno igro, ki je pospremila premiero nove serije KOYAA. Mi lahko poveš več o njej?

Sedaj smo imeli premiero, kjer smo predstavili 6 novih epizod. Vendar pa ker je za 6 epizod trajanje nekoliko prekratko, se poleg teh predvaja še ena malo starejša epizoda iz leta 2017 in pa dokumentarni film Živjo Koyaa, tudi iz leta 2017. Ker gledamo na Koyoo kot na “brand”, na znamko, ki bi jo radi pripeljali preko različnih platform do uporabnika, torej preko staršev do otrok, smo o tem, kako naresti igrico, razmišljali že zelo dolgo časa, zadnjih 8 let. Nikoli se nismo prijavili za financiranje, 2 leti in pol nazaj pa smo se le prijavili na razpis Slovenskega filmskega centra. Pri filmskih epizodah je otrok pasiven, film je zapečen, zgodba je takšna, kakršna je, otrok jo gleda in uživa ali pa ne uživa. Igric sam v življenju nisem veliko igral, vendar se mi zdi zanimivo, da pri igranju nisi pasiven, ampak aktiven. V igrici so Koyaa in njegovi nagajivi predmeti, otrok pa lahko izbira med mini igrami, v kateri mora Koyii pomagati pri različnih zapletih. Ko napreduješ v igrici, dobivaš nalepke, ki se jih zbira v digitalnem albumu.

Predmeti so enaki kot v seriji?

Nekateri so enaki, pojavijo pa se tudi drugi predmeti, oboje.

Ena stara epizoda, kot sem že povedala, obstaja na Youtubu, naložili ste jo sami. Kako bi se ti zdelo, če bi svoje nove epizode našel na internetu, brez predhodne vednosti?

Ne bi mi bilo v redu, ker gre za kršenje avtorskih in materialnih pravic. Če jaz ali moja produkcijska hiša tega ne bi dovolila, česar ne bi dovolila, dokler ne bi v zameno za to dobili plačila, mi seveda ne bi bilo všeč. Če želijo ljudje serijo videti, naj kupijo DVD ali pa najamejo film na video na zahtevo, gledajo jo lahko tudi na televiziji.

Kaj bi si mislili, če bi tvojo serijo otroci gledali le na telefonu?

S tem nimam problema. Seveda je veliko bolje, če otroci gledajo film v kinu, že zaradi same izkušnje kina, saj je tam veliko bolj naraven zvok, ni faktorjev, ki bi te motili, tako kot naju zdaj moti zvonenje mojega telefona. Bolj si posvečen filmu. Glede na to, da pa ima skoraj vsako gospodinjstvo telefon ali tablico, nimam problema s tem, da bi otroci gledali film na tablici. Seveda je izkušnja slabša, vendar se mi zdi, da je za izkoriščati medije, ki nas obrožajo, zato bi bilo dobro, če otrok vidi film in v kinu in tudi na tablici ali televiziji, da ima obe izkušnji. Če izkoriščaš medij za dobre namene, torej da se gleda dobra kvalitetna vsebina, zakaj pa ne.

Serija KOYAA in nagajivi predmeti 2 je svojo premiero doživela 12. oktobra 2019, na sporedu v Kinodvoru pa si jo je mogoče ogledati še do konca oktobra in v začetku novembra.

Avtor: Patricija Fašalek

Naslovna fotografija: Jaka Babnik