loading ...
loading ...

Kaj je podcast?

Podcast ali »poddaja« po slovensko je definiran v slovarju informatike kot »digitalna zvočna ali video datoteka, ki se samodejno naloži na uporabnikov računalnik takoj, ko je objavljena na spletu«.

PODCAST

(MAF predavanje na 17. FSF)

Avtorica: Bojana Bregar

Podcast ali »poddaja« po slovensko je definiran v slovarju informatike kot »digitalna zvočna ali video datoteka, ki se samodejno naloži na uporabnikov računalnik takoj, ko je objavljena na spletu«.

Ta definicija nam pove vse bistvene lastnosti »klasičnih« podcastov, ki so tesno povezani z vznikom enega izdelka, ki ga je davnega leta 2001 na trg poslalo podjetje Apple. To je seveda iPod, in od tod izvira tudi ime podcasta, ki je sestavljenka besed POD + BROADCAST (oddaja).

Gre torej za digitalno vsebino, ki jo naložimo na internet, od tam pa jo uporabnik lahko pretoči na svoj računalnik in pa seveda potem na druge naprave, kjer lahko te vsebine gleda ali posluša. Te vsebine je originalno začela ponujati trgovina iStore, Applova spletna trgovina, v kateri so se uporabniki lahko na te oddaje tudi naročili in jih potem v različnih frekvencah avtomatsko downloadali, ko so te izšle. In tako je še danes, le da so podcasti iz neke Applove pogruntavščine prerasli v tudi drugje na internetu dostopne vsebine, o čemer bomo več povedali potem, ko se bomo pogovarjali o straneh za distribucijo podcastov.

Kar se tiče oblike podcasta – večina oddaj je podobnega formata, kot radijske oddaje (in nekatere dejansko tudi oddajajo najprej na radijskih valovih ter nato kot neke vrste arhiv obstajajo še na spletu v obliki podcasta). Niso pa vse arhivske oddaje na internetu kar takoj podcasti – načeloma mora biti prisoten faktor frekventnosti, torej, izhajale naj bi na na neki redni bazi – in tukaj je morda pomembno izpostaviti, da bolj pogosto izhanjanje pripomore k večji poslušalski bazi – podobno kot morda pri gledanju serij, pa čeprav se večina podcastov ne navezuje direktno nazaj na pretekle oddaje, se tu ustvarja neka navada pri poslušalcu. Tako da lahko rečemo, če poslušate podcaste, jih najbrž redno – ali pa sploh ne.

Primer 1: Filmspotting

filmspottingadamjosh
image-779

Adam Kempenaar in Josh Larson, gostitelja podcasta Filmspotting.

V glavnem so podcasti dolgi nekako od 20 do 60 minut, ampak ker so podcasti narejeni za to, da se jih posluša »on the go« (na poti), kar pomeni, da ni panike, če se jih prekinemo, pa potem poslušamo čez nekaj časa naprej. Temu primerno je podcast tudi strukturiran, oz. je dobro, če pri pripravi oddaje – pisanju scenarija  – to vzamemo v obzir. V bistvu gre za to, da oddajo razdelimo na več krajših delov, če je seveda to smiselno in nam koncept to omogoča.

Zakaj delati podcast?

Najbolj preprost odgovor je – ker ga lahko!

Če postavimo to vprašanje malce v kontekst, pa recimo tako: predpostavljamo, da imate nekaj za povedati, nekaj, kar vas zanima in se vam zdi, da vas bo zanimalo še precej časa in se vam da v to vložiti precej energije in časa. To je prva bistvena predpostavka – druga je, da bi radi to povedali tudi drugim ljudem – in tretja je, da imate utemeljen sum, da druge to, kar imate za povedati, tudi zanima.

To tretje je precej pomembno pri podcastu na tej točki, pa v tem določenem družbeno-geografskem okolju, ker podcasti pač za večino ljudi še niso nekaj povsem vsakdanjega. To za vas pomeni, da boste najverjetneje morali vložiti nekaj več truda v samo »promocijo« svojih oddaj, ker smo ljudje preprosto malce leni in pa tudi razvajeni v tej obilici informacij, ki so nam danes na voljo.

Primer 2: The Seventh Art Podcast

porumboiu-teaser-still
image-780

The Seventh Art je spletna stran, kjer najdete (video) podcaste z znanimi filmskimi režiserji.

Rekli smo torej, da se odločite delati podcast, ker imate nekaj za sporočit neki relativno široki javnosti in to lahko s podcastom naredite na zelo samostojen, neodvisen način. Podcast kot medij vam omogoča skoraj neprimerljivo mero svobode in to je v resnici najbolj bistven faktor, če ste nekdo, ki bi rad svetu nekaj sporočil:

  • Oprema za podcast je v primerjavi z, recimo, opremo za snemanje filma občutno cenejša;
  • Distribucija, torej, kako pride poslušalec do vaše oddaje, je tudi zelo poceni, predvsem ker so podcasti (načeloma!) za poslušanje in download brezplačni;
  • Tako pri obliki in vsebini so omejitve vezane zgolj na vaše lastne sposobnosti in kreativnost in želje + voljo ( torej, ni cenzure!).

Predvidevali bomo, da ste tukaj zato, ker vas zanima ustvarjanje filmskega podcasta, zato se bom v nadaljevanju osredotočila na to, ko bomo govorili o podcastu kot dobri odskočni točki za uveljavitev – podcast vam namreč lahko služi kot platforma, prek katere pokažete, kaj znate, ali kaj se trudite znati.

Ko smo me začele delati podcast o filmu (FilmFlow), se v bistvu nismo v resnici spraševale, kaj bo to naredilo za nas kot ustvarjalke ali filmske kritičarke, ampak smo se zanj odločile, ker a.) smo deloma že poznale druge podcaste in bile na nek način zasvojene z njimi; b.) pri nas ni bilo še nobenega drugega filmskega podcasta in c.) ker se nam je zdelo zabavno.

In čeprav se bo to slišalo osladno, je zadnja točka odločilna – vsaj za naše razmere, ki so torej še nekako pionirske, ko ljudje šele spoznavajo podcast kot legitimen medij. Kot povsod vam bo ljubezen do tega, kar delate, močno olajša občutke frustracije, ko se vam bo kaj zalomilo in boste želeli odnehati. Še nekaj je tukaj pomembno, vsaj za nas – kolektiv – namreč, čeprav je od začetka zelo naporno delati v skupini štirih zelo zgovornih punc, vam drugi lahko predstavljajo zelo veliko motivacijo, ko jo najbolj potrebujete, sploh če imate občutek, da ste odgovorni za nekaj, kar skupaj počnete.

Primer 3: FilmFlow

3
image-781

Begajoči kaos podcasta FilmFlow.

Poleg tega, da ga je zabavno delati, je za nas podcast postal tudi sredstvo, skozi katerega pokažemo, kaj vemo in kaj se nam zdi, da bi ostali morda morali vedeti. In če ustvarjate kvalitetne vsebine, vas bo sčasoma nekdo opazil in to tudi cenil, in takrat se vam bo začelo delo na podcastu tudi drugače obrestovati.

Zgodilo pa se bo še nekaj, kar je zelo pomembno za vaše ustvarjanje in posledično rast, tako kot umetnika ali teoretika, kot tudi osebnostno. Ljudje se bodo odzivalina vaše delo – vaš medij je na spletu in to je seveda velik plus, če vas zanima, kaj si ljudje dejansko mislijo, če cenijo, kar počnete, na način, kako to počnete itd. Postavi vas v pozicijo, da morate kdaj tudi braniti svoje odločitve in že včeraj vam je Rok Biček povedal, kako pomembno je to znati pri režiji in rečemo lahko, da je to povsem enako pomembno pri katerem koli ustvarjanju.

Kritika, pozitivna ali negativna, je odlična stvar, sploh danes, ko nam lajki na družabnih omrežjih krojijo vsakdan. Če boste nekaj dali v svet, boste tudi nekaj dobili v zameno za to in če hočete kdaj pustiti kakšno sled v svetu, morate biti tudi malo pogumni pa malo tvegati.

Ok, da ne bomo preveč zafilozofirali, pojdimo za konec še k vprašanju, kakšne oblike so lahko podcasti?

Jaz sem jih razdelila kar glede na namen, ker se mi zdi to najbolj preprosto.

Namen podcasta je lahko:

  • izobraževati
  • zabavati
  • oglaševati

In seveda je v večini primerov tako, da se ti nameni med seboj premešajo in nastane mešanica vseh treh, kar je super, če je mešanica nekako procentualno v tem vrstnem redu, in ne v obratnem.

Primer 4: How Did This Get Made

how did this get made
image-782

Ekipa podcasta How Did This Get Made.

Namesto zaključka …

Upam, da vam je pričujoči tekst malce približal svet podcastov, čeprav seveda stavim na to, da vas je povsem navdušil za to, da se lotite snemanja svojega lastnega programa v tem vznemirljivem »novem« mediju 😉

Naslednjič se bomo posvetili tehničnim aspektom produkcije podcasta, nakar nas čaka še odgovor na vprašanje: »Posnel sem podcast, kaj pa naj zdaj z njim počnem?«

Do takrat pa veliko užitkov ob poslušanju podcastov!

26
image-783

Podcast FilmFlow in session.

 

14. MAF seminar: Poročilo

Blog, MAF!, Poročila

Novembra so štiri slovenska mesta zaživela s svežim filmskim utripom. 28. LIFFe je ponudil bogat program in vsak je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Zadnji obiskovalec

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Grozljivi gost

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Oblika vode

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Pravljičasta pravljica Ustno izročilo je v zgodovini človeštva vse do začetka pisanja in tiskanja v večjem obsegu predstavljalo edini…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Souleymanom Seyom Ndiayom

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Od Senegala do Slovenije Souleymane Seye Ndiaye je senegalški igralec, ki je na Liffe prišel zaradi filma Mlada ženska….

Preberi več →

14. seminar MAF: Mlada ženska

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Kako biti francoska ženska Paula je Francozinja. To se pravi francoska ženska. Pa ne tiste pregovorne sorte, ki nosi…

Preberi več →

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

OPRAVKI ZA SMRT »Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus. Film Rekviem za gospo J….

Preberi več →

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Izgubljeni in najdeni Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo…

Preberi več →

14. seminar MAF: Ubijanje svetega jelena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ubijanje slehernega gledalca Tudi letos je na Liffe prišel težko pričakovani, zdaj že drugi angleško govoreči film izjemnega, a…

Preberi več →

14. seminar MAF: Dobri časi

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Dobri časi slabega mesta Brata Benny in Josh Safdie, ki bi se ju dalo opredeliti kot indie režiserja, nam…

Preberi več →

14. seminar MAF: V Ciambri

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Zatirani, ki imajo svoje zatirane Zgodnje vstajanje, potepanje čez dan in trudoma nekaj zaslužiti (večinoma s krajo), napeljevanje žic…

Preberi več →

14. seminar MAF: Obupana

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Slaba raziskava neonacističnega nasilja Film Obupana (Aus dem nichts, 2017, Fatih Akin) deluje na dveh ravneh: družinski in družbeni….

Preberi več →

14. seminar MAF: Labod

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Otroška melanholija pod perutmi laboda Debitantski film mlade islandske režiserke Labod (Svanurinn, 2017, Ása Helga Hjörleifsdóttir) tako kot večina…

Preberi več →
Back To Top