loading ...
loading ...

Vizojeva šola kritike: Jutrišnje Delo

Kratki film Jožeta Pogačnika Jutrišnje Delo (1967) lahko razumemo kot nekaj povsem vsakdanjega ali kot nekaj, kar to vsakdanjost postavlja pod vprašaj.

Jutrišnje Delo

Avtor: Lovro Smrekar

Kratki film Jožeta Pogačnika Jutrišnje Delo (1967) lahko razumemo kot nekaj povsem vsakdanjega ali kot nekaj, kar to vsakdanjost postavlja pod vprašaj. Gre namreč za film, ki je sopostavitev dveh skrajnosti: idilične podobe ideje o ameriški »happy family« s predsednikom Johnsonom na čelu, ki se nasmiha ljudem, in grozot, ki so jih ameriški vojaki počeli v Vietnamu (razdrte družine, jokajoči dojenčki brez mater in trupla, ki jih vojaki brez sramu oskrunjajo). V ozadju slišimo Bee Gees, torej se film za šestdeseta sploh ne zdi nič neobičajnega.

Film je nekaj posebnega prav zaradi tega, kar se nahaja med omenjenima skrajnostnima. Še več. Prav ta posebnost, ki izhaja iz jukstapozicije teh dveh skrajnosti, loči film od ostalih običajnih socialističnih kritik ameriške družbe in njenih idealov. Med ameriško potrošniško »srečo« in obupanimi Vietnamci vidimo dve manjši skrajnosti – dve skrajnosti, ki sta posledici lukenj v tedanjem socialističnem sistemu.

Pogačnik najprej sopostavi socialistični ideal – srečne delovne ljudi, ki uživajo na modni reviji, poslušajo domačo glasbo in se naokoli vozijo v »fičkih« ter »stoenkah«. A poleg te idile vidimo tudi kruto socialistično realnost dečka, ki prodaja časopis Delo, se kobaca po raznih luknjah, beznicah, med pijanci, med tistimi, ki jih je življenje tako ali drugače poteptalo. Ta kritika socializma doživi vrhunec, ko deček med kajenjem in opijanjem v neki beznici sanjari o tem, kako je hodil v šolo in se družil s »tovariši«, hip za tem pa nam režiser navrže množice, ki uživajo na modni reviji in si na njej pasejo oči. Prav ta vmesni prizor odpre številna vprašanja: zakaj avtor primerja ameriški ideal s socialističnim, zakaj avtor primerja ameriške grehe s socialističnimi luknjami v sistemu? Vprašanje je, kako so cenzorji ta film sploh razumeli; kako da so ga sploh dovolili distribuirati in navsezadnje, kako je to lahko postal neke vrste propagandni film za časopis Delo?

Jutritnje-delo_0003-Large
image-1203

Pogačnik se je pri tem izkazal za zelo (samo)kritičnega, saj je skozi resnične grozote, ki jih je ustvaril ameriški način razmišljanja, izvlekel še kritiko nekaterih vrzeli v socialističnem režimu in težav, ki bi se – v primerjavi z Vietnamom –, lahko zdele nepomembne (alkoholizem, revščina, otroci, ki morajo delati …). Najverjetneje se je pred cenzorji film tako tudi zagovarjal, kajti zdi se, da so cenzorji film »odobrili« prav zaradi zelo neposredne kritike ameriških idealov.

Vsekakor se je zanimivo vprašati, zakaj so si pri Delu izbrali ravno ta film za neke vrste svojo reklamo. Verjetno so se hoteli pridružiti hipijevski revoluciji z rahlo samokritičnim filmom, ki pa je bil po drugi strani do družbe in obeh režimov izjemno oster. Dejansko film odlikuje prav ta objektivna kritičnost, ne glede na razmere, v katerih je nastal.

jutrisnje_delo
image-1204

14. MAF seminar: Poročilo

Blog, MAF!, Poročila

Novembra so štiri slovenska mesta zaživela s svežim filmskim utripom. 28. LIFFe je ponudil bogat program in vsak je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Zadnji obiskovalec

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Grozljivi gost

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Oblika vode

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Pravljičasta pravljica Ustno izročilo je v zgodovini človeštva vse do začetka pisanja in tiskanja v večjem obsegu predstavljalo edini…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Souleymanom Seyom Ndiayom

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Od Senegala do Slovenije Souleymane Seye Ndiaye je senegalški igralec, ki je na Liffe prišel zaradi filma Mlada ženska….

Preberi več →

14. seminar MAF: Mlada ženska

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Kako biti francoska ženska Paula je Francozinja. To se pravi francoska ženska. Pa ne tiste pregovorne sorte, ki nosi…

Preberi več →

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

OPRAVKI ZA SMRT »Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus. Film Rekviem za gospo J….

Preberi več →

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Izgubljeni in najdeni Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo…

Preberi več →

14. seminar MAF: Ubijanje svetega jelena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ubijanje slehernega gledalca Tudi letos je na Liffe prišel težko pričakovani, zdaj že drugi angleško govoreči film izjemnega, a…

Preberi več →

14. seminar MAF: Dobri časi

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Dobri časi slabega mesta Brata Benny in Josh Safdie, ki bi se ju dalo opredeliti kot indie režiserja, nam…

Preberi več →

14. seminar MAF: V Ciambri

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Zatirani, ki imajo svoje zatirane Zgodnje vstajanje, potepanje čez dan in trudoma nekaj zaslužiti (večinoma s krajo), napeljevanje žic…

Preberi več →

14. seminar MAF: Obupana

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Slaba raziskava neonacističnega nasilja Film Obupana (Aus dem nichts, 2017, Fatih Akin) deluje na dveh ravneh: družinski in družbeni….

Preberi več →

14. seminar MAF: Labod

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Otroška melanholija pod perutmi laboda Debitantski film mlade islandske režiserke Labod (Svanurinn, 2017, Ása Helga Hjörleifsdóttir) tako kot večina…

Preberi več →
Back To Top