fbpx
loading ...
loading ...

Intervju: Geza Röhrig (Savlov sin)

“Veliko sem moral raziskovati, prebrati veliko knjig o »sonderkommandi«, teh ljudeh, ki so bili odgovorni za umazani del genocida, za »predelavo« trupel, za uničenje trupel, za sežiganje. Tako sem bral poljsko, hebrejsko, madžarsko in angleško literaturo. V vseh teh jezikih sem poskušal zbrati toliko knjig kot je bilo le mogoče, prebrati vse o tem. Kaj so počeli, kako so to izvajali. V nekaj mesecih sem prebral tisoče strani.”

Avtor: Lovro Smrekar

Fotografije: Katja Goljat

 

»SAVEL IMA VSE RAZLOGE ZA NASMEH, SAJ JE NAREDIL VSE, KAR JE LAHKO«

Geza Rohrig je glavni igralec v filmu Savlov sin (Saul fia, 2015), ki je eden najopaznejših filmov leta 2015. Prejel je zlato palmo v Cannesu in oskarja za tujejezični film. Geza je v Ljubljano prišel novembra lani kot gost festivala Liffe. Intervju sem opravil na seminarju platforme Mad about film, pod mentorstvom Matica Majcna. Za intervju smo se dogovorili ob zaspani deseti uri zjutraj v starinskem vzdušju preddverja hotela Lev.

  1. Najprej se mi je zdelo zanimivo to, da ste bili bolj znan kot pesnik in ne igralec. Torej, kako se je zgodil ta preskok do Savlovega sina, ki je zelo pomemben in znan film, nagrajen tudi v Cannnesu?

Ponudila se je priložnosti. Leta 2007 sem v New Yorku srečal režiserja (László Nemes) in postala sva prijatelja. Takrat še ni delal na Savlovem sinu.  Sedem let kasneje mi je po e-pošti poslal scenarij, da bi ga prebral. Vedel je, da se zelo zanimam za to tematiko in zanimalo ga je moje mnenje. Bil sem navdušen nad scenarijem, zdel se mi je odličen. Torej  sem odletel v Budimpešto, kjer smo se začeli pogovarjati o scenariju. Povedal sem mu, da bi zelo rad sodeloval pri tem filmu, kakorkoli, nisem pričakoval glavne vloge. Režiser je že predvidel nekoga za Savla, sam sploh nisem razmišljal o tem. Potem pa je počasi postalo jasno, da je ta oseba želela preveč denarja, pa tudi izkazal se je malo prestar za to vlogo. Zato je režiser šel korak nazaj in naredil veliko video avdicij. Po dveh mesecih neuspešnega iskanja mi je ponudil glavno vlogo. Tako sem prišel do nje.

_MG_7516
image-1708

  1. Vloga je zelo nekonvencionalna, saj ste v ospredju skozi malodane ves film. Nam lahko opišete vašo metodo igranja v tem filmu?

Ja, bilo je kar težko, saj je bila kamera, kot si rekel, ves čas na meni. To pa bi lahko za gledalce kmalu postalo dolgočasno. Zato sem se moral prepričati, da ne smem postati dolgočasen. Vedel sem, da se tudi gledalci ne bodo dolgočasili, če se sam ne bom dolgočasil. Zato sem moral biti ves čas zelo ‘v trenutku’, zelo osredotočen. Veliko sem moral raziskovati, prebrati veliko knjig o »sonderkommandi«, teh ljudeh, ki so bili odgovorni za umazani del genocida, za »predelavo« trupel, za uničenje trupel, za sežiganje. Tako sem bral poljsko, hebrejsko, madžarsko in angleško literaturo. V vseh teh jezikih sem poskušal zbrati toliko knjig kot je bilo le mogoče, prebrati vse o tem. Kaj so počeli, kako so to izvajali. V nekaj mesecih sem prebral tisoče strani. Tudi telesno sem se moral pripraviti, moral sem shujšati. Učenje o tej tematiki je bilo moj osnovni vir priprav na snemanje. Na žalost nisem imel možnosti spoznati nikogar iz sonderkommande pred snemanjem. Ravno pred  nekaj dnevi pa sem prvič v življenju srečal nekoga od njih. Le malo jih je še živih, ta človek ima 93 let. Živi v Los Angelesu in je grški jud. V taborišču je bil skoraj leto dni. Bral sem njegovo knjigo, ampak se z njim prej nisem mogel srečati, ker nisem vedel, kje živi. Ta Grk naj bi bil zadnji živi član sonderkommande. Morda je kje še kdo, ampak ne vemo. Pred 10 leti jih je bilo deset do petnajst še živih, ampak umirajo ves čas … Njega pa sem srečal, bilo je res pravo doživetje (če bi rad, ti pokažem sliko na telefonu). Nisem ga hotel trpinčiti z vprašanji.

Je videl film?

Ne še. Nisem ga hotel prepričevati, želel sem, da se po svoje pozanima zanj. Naslednji teden ga bom spet srečal in bom poskusil ta obup nekako spraviti iz njega. Da bo sam vprašal, če lahko vidi ta film. Sam mora pokazati iniciativo, ker sicer nisem prepričan, kako se bo odzval.

  1. Zelo pretresljiv je prizor, ko Savel posluša krike ljudi iz plinske celice in istočasno avtomatično, kot robot pospravlja njihova oblačila. Kljub temu pa vidimo, da ga še vedno skrbi za rojake, saj pregleduje njihove dokumente. Je njegova človečnost torej potopljena, potlačena nekje v njem in se zbudi zgolj na vsake toliko?

Ja, to je tukaj osnovno, njegova človečnost je potlačena. Njen plamenček le še zelo rahlo brli. V njem je tako skrita, ker nikakor ne sme izraziti svojih čustev. Če bi to storil, bi bil neobvladljivo žalosten. Njegove človečnosti torej skorajda ni več, ampak ko vidi fanta preživeti plinsko celico, dihati, ko bi moral biti že mrtev, ga to notranje premakne. Priča je nekemu čudežu, do katerega ne bi moglo priti brez neke vrste … pomoči.  Ta neverjetni dogodek v njem prebudi njegovo človečnost. In od takrat naprej je nikoli več ne izpusti. Mislim, da je zelo hvaležen dečku, saj je njegova smrt neke vrste milost za Savla. Temu fantu dolguje življenje, saj ga pričevanje dečkovi smrti zopet naredi človeka. To mu hoče na nek način poplačati, storiti nekaj dobrega, toda kaj dobrega lahko narediš za mrtvo osebo? Le ena stvar še preostane. Pokopati ga. Tu je bistvo filma. Ker mu je ta deček naredil nekaj tako dobrega, mu hoče to povrniti.

  1. Torej, ta deček ni njegov biološki sin, ampak je neke vrste čustveni sin?

Ne, ni treba, da je biološki. Ampak vseeno se Savel obnaša kot njegov oče. Da, lahko, da je deček videti kot njegov sin, lahko da je dečka nekako posvojil, v resnici čutil, kot da je njegov sin.

  1. Čeprav mu ni uspelo dečka tradicionalno pokopati, ga je vseeno rešil pred ognjem. In truplo na koncu filma – ko ga odplavi reka – konča v vodi, kar je nasprotje od ognja – nasprotno kot bi hoteli nacisti. To mu je bilo na koncu dovolj. Vesel je bil, smejal se je.

Mogoče zato, ker je naredil vse za pravo stvar in to je bilo vse, kar je lahko storil. Ko vložimo vso svojo energijo v nekaj, rezultat ni vedno tisto, kar je bilo v naših glavah. Veliko različnih dejavnikov se mora ujemati, da dobimo rezultate naših namer oziroma dejanj. Savel ima vse razloge za nasmeh, saj je naredil vse, kar je lahko. Ni se predal.

Najlepša hvala, v veliko veselje mi je bilo pogovarjati se z vami!

_DSC9627
image-1709

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

16. seminar MAF: Intervju z Darjo Žuk: O ženskah, ki si ne želijo samo ljubezni in poroke

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Film Kristalni labod (Khrustal, 2018) je s svojo živahno vizualno in glasbeno podobo svež prikaz Belorusije v 90. letih….

Preberi več →

16. seminar MAF: Breme, ki nam je bilo zapuščeno

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Srbija leta 1999. NATO sile stopnjujejo svojo agresijo nad srbsko populacijo, ljudje so negotovi in brezupni, naveličani treh zaporednih…

Preberi več →

16. seminar MAF: Intervju z Marcelom Martinessijem

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Marcelo Martinessi (1973, Asunción) je paragvajski filmski režiser, ki se je na letošnjem Liffe-u predstavil s svojim prvim celovečercem…

Preberi več →

16. seminar MAF: Rdeče kot noir

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ilusionándonos por una pequeñez, un color quizás perdido Jairo, El Valle Y El Volcán   Veseliva se zaradi neke…

Preberi več →

16. seminar MAF: Tisti, ki ostanejo: Mehko blato

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Tematika odraščanja in najstniških težav je v filmu že dobro ustaljena tematika. Mehko blato (Es esmu seit, 2016) je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Tomasom Alzamorom Muñozem

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Tomas Alzamora Muñoz je 29-letni čilski režiser, ki se je s svojim prvencem Mala bela laž predstavil na filmskih…

Preberi več →

16. seminar MAF: Plovba po Stiksu

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Po osmih letih raziskovanja, razvijanja scenarija in štiridesetih snemalnih dneh z desetčlansko ekipo na jadrnici na odprtem morju se…

Preberi več →

17. MAF seminar na LIFFu 2018

MAF!

Seminar za mlade Od 6. – 16. novembra 2018 Dvorana E1, Cankarjev dom, Ljubljana Prijave do: 2. november 2018…

Preberi več →

Luka Marčetič: “Pomembno je, da pritiskaš sam nase, da si do neke (zdrave) mere obseden s tem”

Blog, Intervjuji

Z Lukom Marčetičem, režiserjem, scenaristom in igralcem, smo spregovorili o tem, kako izpeljati projekt od začetka do konca, kako…

Preberi več →

Jure Henigman: “Imaš privilegij, da lahko vstopaš v svetove, ki niso tvoji, in s tem širiš svoj svet”

Blog, Intervjuji

Z Juretom Henigmanom, gledališkim in filmskim igralcem, smo se pogovarjali o zaposljivosti slovenskih igralcev, kako igra nanj deluje terapevtsko,…

Preberi več →

Mentorski priročnik: Pokliči me po svojem imenu

Filmska kritika, Priročnik

V rubriki Mentroski priročnik izkušeni filmski kritiki mladim piscem podajajo nasvete in znanje o aktualnih filmih, njihovo analizo, ideje…

Preberi več →

Mentorski priročnik: Služkinja

Blog, Filmska kritika, Priročnik

V rubriki Mentroski priročnik izkušeni filmski kritiki mladim piscem podajajo nasvete in znanje o aktualnih filmih, njihovo analizo, ideje…

Preberi več →

Mentorski priročnik: Playing Men

Blog, Filmska kritika, Priročnik

V rubriki Mentroski priročnik izkušeni filmski kritiki mladim piscem podajajo nasvete in znanje o aktualnih filmih, njihovo analizo, ideje…

Preberi več →
Back To Top