loading ...
loading ...

9. seminar MAF: Zakon velike ribe iz akvarija

Dobro uveljavljeni brazilski režiser Kleber Mendonca Filho, ki je v kratkometražcih sicer bolj domač, je svoj drugi dolgometražec Aquarius (2016) s tematiko  nekoliko naslonil na svojega prvega O som Ao Redor (2012), ki je bil mednarodno izjemno dobro sprejet, in s tem več kot očitno ubral pravo pot. V obeh primerih gre za poseg v rutino in intimo srednjega ali višjega sloja brazilske družbe, kolikor je med tema v Braziliji sploh mogoče razlikovati. Čeprav od latinskoameriških filmov mnogokrat naivno pričakujemo, da bodo pokazali tudi revno plat za Evropejca še vedno eksotičnih držav, Mendonca Filho kljub posameznim vložkom ne zahaja v kontrastivo. Aquarius je tako brezsramna  individualna drama, ki se preveša v socialno in družinsko, o fatalni in vitalni starki s fatalno preteklostjo, ki ji po vsej logiki pripada tudi fatalno stanovanje, ki ji ga  hoče odvzeti podjetje za ceno fatalnih posledic.

Film je sicer v Braziliji sprožil številne polemike glede domnevno sporne eksplicitne seksualne vsebine, ki pa ni bila glavno jabolko že prej zasnovanega spora med režiserjem in oblastmi, ki naj bi po Filhovem mnenju in mnenju nekaterih njegovih filmskih kolegov bojkotirala komercialni uspeh filma na prestižnem festivalu v Cannesu.  Veliko pozornosti je vzbujal tudi zaradi protesta filmske ekipe ob premieri proti aktualnemu političnem dogajanju v Braziliji ob razrešitvi nekdanje predsednice Dilme Rousseff z opozorili, da “Brazilija ni več demokracija” in da je v njihovi državi prišlo do t.i. “coup d’etat”. Režiser se je pred premiero v intervjuju za New York Times elegantno izmuznil vprašanju, ali je tudi v Aquariusu mogoče zaznati politično noto in odgovoril, da se bo to izkazalo šele ob reakcijah gledalcev. Veliko morda pove že to, da so mnogi bolj burno odreagirali na dogajanje v Cannesu kot na samo filmsko izkušnjo, ki bi jo lahko označili kot čutom in organom prijazno. Mendonca Filho skupaj z Julianom Dornellesem medtem že dela na svojem naslednjem filmu Bacurau, s katerim se podaja v drugačne žanrske vode, saj ga napoveduje kot srhljivko, ki se bo odvijala v majhni skupnosti  v brazilski divjini nekaj let v prihodnosti.

Aquarius, ki sicer v svoji narativni notranji zgradbi ni niti najmanj romanesken, svojo zunanjo strukturno podlago išče prav v literaturi, saj svoj uvod, jedro in zaključek eksplicitno naslavlja in s tem gledalca pripravlja na predvajano vsebino. Čeprav se na začetku posluži retrospektive, ki jo kasneje uporabi zgolj kot kratek preblisk ali opomin, je dogajanje v  glavnem postavljeno v sedanjik 65-letne vdove Clare (Sonia Brago), ki je prebolela raka, navajene udobnega in “joie de vivre” življenja, ki svojo osamljenost na stara leta  polni s trenigi smeha na plaži Boa Viagem, druženjem s prav tako osamljenimi a ne depresivnimi prijateljicami in skoki v ocean, ki tudi v tem primeru ohranja svojo purifikacijsko vlogo. Ko jo mladi podjetnik, sicer dedič bogate družbe z dolgoletno tradicijo, prvič  nagovori v prodajo stanovanja, se mu trmasta in dostojanstvena “vodnarka” Clara zgolj diplomatsko nasmehne, vendar to ambiciozneža s pasivno-agresivno držo, kot ga Clara dobro označi, še bolj spodbudi k temu, da s svojo zahtevo poseže v njene odnose z otroki, pa tudi v intimno prevpraševanje preteklosti in prihodnosti.

Velika riba Aquariusa je vsekakor estetska podoba, ki jo režiser dosega že s samo protagonistko, ki je po odstranitvi dojke sicer iznakažena in zaznamovana, vendar kljub temu izjemno privlačna. Človeško telo je nasploh močan gradnik podobe, saj se kamera ves čas naravno in nežno spogleduje s telesi vseh starosti. Tako je estetiziran tudi seks, ki je kljub očitno živalskemu nagonu vedno prikazan kot umetniški akt in ne kot mehanično gibanje dveh ali več teles. Lepota živega se zliva z vpadljivostjo kataloško opremljenega stanovanja, arhitekturo bogate četrti Boa Viagem in oceanom kot  večno lepim absolutom narave. Glasbena podlaga, na katero je Clara kot bivša glasbena kritičarka zelo navezana,  vizualni v nobenem segmentu ne oponira in jo tako besedilno kot zvočno dohaja in tako gledalcu servira brazilske uspešnice, kot so Sufoco (Alcione Nazareth) in Hoje (Taiguara Chalar da Silva), ki včasih prav zaradi doslednosti in dobesednosti učinkujejo (samo)ironično.

Mendonca Filho si za to, kar želi sporočiti in prikazati, jemlje veliko časa, kar je lahko moteče za pristaše zgoščenega formata in vzburljivo za tiste, ki se radi prepustijo zapeljevanju kamere. S tega vidika je vprašljiv predvsem osrednji del, ki se na določenem mestu začne vrteti v lastnem krogu že začrtane podlage in indicev na dogajanje v nadaljevanju.  Konflikt med Claro in nepremičninskimi termiti je namreč že na začetku tako dobro osnovan, da ne potrebuje veliko opominov na to, da bo do klimaksa tudi zares prišlo, zato se zdi, da Mendonca Filho Clarino tiho notranjo napetost “forsira” do te mere, da je gledalec tik pred tem, da zanj postane irelevantna, a jo na koncu več kot mojstrsko “pretera”.  Vsekakor bi film učinkoval tudi v  skrajšani (a zato po vsej verjetnosti nič manj sladki) varianti, ki bi s selektivno naravnanostjo preprečila, da sleherni gledalec odplava.

Odličen prikaz, da je v akvariju dovolj prostora samo za eno veliko ribo. Enako velja za naravne in družbene zakone.

Polona Konjedic

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

14. MAF seminar: Poročilo

Blog, MAF!, Poročila

Novembra so štiri slovenska mesta zaživela s svežim filmskim utripom. 28. LIFFe je ponudil bogat program in vsak je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Zadnji obiskovalec

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Grozljivi gost

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Oblika vode

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Pravljičasta pravljica Ustno izročilo je v zgodovini človeštva vse do začetka pisanja in tiskanja v večjem obsegu predstavljalo edini…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Souleymanom Seyom Ndiayom

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Od Senegala do Slovenije Souleymane Seye Ndiaye je senegalški igralec, ki je na Liffe prišel zaradi filma Mlada ženska….

Preberi več →

14. seminar MAF: Mlada ženska

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Kako biti francoska ženska Paula je Francozinja. To se pravi francoska ženska. Pa ne tiste pregovorne sorte, ki nosi…

Preberi več →

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

OPRAVKI ZA SMRT »Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus. Film Rekviem za gospo J….

Preberi več →

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Izgubljeni in najdeni Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo…

Preberi več →

14. seminar MAF: Ubijanje svetega jelena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ubijanje slehernega gledalca Tudi letos je na Liffe prišel težko pričakovani, zdaj že drugi angleško govoreči film izjemnega, a…

Preberi več →

14. seminar MAF: Dobri časi

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Dobri časi slabega mesta Brata Benny in Josh Safdie, ki bi se ju dalo opredeliti kot indie režiserja, nam…

Preberi več →

14. seminar MAF: V Ciambri

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Zatirani, ki imajo svoje zatirane Zgodnje vstajanje, potepanje čez dan in trudoma nekaj zaslužiti (večinoma s krajo), napeljevanje žic…

Preberi več →

14. seminar MAF: Obupana

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Slaba raziskava neonacističnega nasilja Film Obupana (Aus dem nichts, 2017, Fatih Akin) deluje na dveh ravneh: družinski in družbeni….

Preberi več →

14. seminar MAF: Labod

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Otroška melanholija pod perutmi laboda Debitantski film mlade islandske režiserke Labod (Svanurinn, 2017, Ása Helga Hjörleifsdóttir) tako kot večina…

Preberi več →
Back To Top