fbpx
loading ...
loading ...

9. seminar MAF: Trije odtenki blond, trije koti, tri plenilke in ena sama dimenzija

Neonski demon. Če poleg naslova zgolj ošinemo še trailer ali povzetek zgodbe je precej – če ne popolnoma – jasno, kaj si lahko od filma obetamo. Kritiko plehkosti in obsedenosti z zunanjim videzom, ki gradi današnjo zahodnjaško kulturo. Mogoče zraven primešamo še močno vizualno podobo in nabor znanih obrazov (na lastno pest se lahko dokončno prepričate, ali sestri Fanning poleg zlatih kodrov delita tudi igralski talent) in nadaljnji razlogi za zanimanje hitro poniknejo.

Štirinajsti film Nicolasa Windinga Refna je triler grozljivka. Med orodjema, ki omejujeta ta žanr, torej med suspenzom in šokom, Refn svoj film gradi na drugem. Ta izbira pojasnjuje tudi velik nabor tabujev, s katerimi žonglira. Anoreksija, posilstvo, nekrofilija in kanibalizem so definitivno učinkovite metode za popestritev zgodbe, ki je v celoti zgrajena na ideji bolestnega ljubosumja in nečimrnosti. Čeprav žongliranje mogoče ni primeren izraz. Nabor tem deluje bolj kot rezultat obupanega brainstorminga kot pa premišljene vizije, šokantni prizori so nametani v dokaj naključen kup kontroverznosti in na trenutke se res zdi, kot da je bil miselni proces režiserja nekaj v stilu: »No, pa dodajmo še to, mogoče bomo potem koga pregnali iz kinodvorane.« Dejstvo, da Refn na umetnost gleda predvsem kot provokacijo in ga zanimajo reakcije, ne pa neke »banalne« kvalitativne oznake kot dobro, slabo, utemeljeno, smiselno, to domnevo le še potrdi.

Naslov filma naj bi opisoval glavno junakinjo, Jesse, mlado manekenko, utelešenje popolnosti, nedolžnost, ki se sprevrže v demonskost. Vrhunec te preobrazbe se zgodi, ko Jesse dobi najpomembnejšo vlogo v modni reviji. Temačnost in neonski odtenki, ki so vizualno ogrodje te scene, ustvarijo pravo atmosfero za delirij, v katerega se Jesse potopi in za seboj potegne gledalca. Gre za intenzivno soočenje z njo samo, njeno brezkompromisno lepoto in neskončnostjo, ki jo le ta ponuja. Je vznemirjena, prestrašena, prevzeta. Kot Narcis se zaljubi v svoj odsev in se preda lastni neizprosni popolnosti, ki jo (ne prav subtilno) predstavljajo geometrične oblike. In treba je povedati, da Elle Fanning svojo vlogo odigra brezhibno. Je nedolžna, okrutna, lahkomiselna in preračunljiva, vse hkrati, prepričljivo in brez pretiranega truda. Podobno lahko trdimo za celotno zasedbo. Predstavljam si, da mora bit dokaj težko prepričljivo odigrati lik, katerega celotna osebnost je opisljiva z enim pridevnikom, a zasedbi Neonskega demona to uspe. Prav to tudi občutno odišavi drugače neimpresiven šopek enodimenzionalnih likov, ki nam jih film prodaja. Je to res še ena doza »pretanjene« simbolike, ki zrcali plehkost sveta, ali preprosto šibka zasnova karakterjev?

Dejstvo je, da režiserjeva zaverovanost v lastno genialnost ni nujno povezana s prisotnostjo genialnosti. Če si drznemo podvomiti v Refnovo izjemnost, se pojavi vprašanje ali je njegov najnovejši dosežek zares nekakšna modernistična adaptacija Slike Doriana Graya, ali zgolj kup neelegantnih simbolov? Po pravici povedano je simbolika tako očitna in pretirana, da ni jasno, ali naj bi bil film satira ali kritika.

Torej, kaj pridobimo z ogledom te popolnoma prežvečene ideje? No, vse lahko izgleda novo in drzno, če prižgemo nekaj neonskih luči. In vizualno je Neonski demon izredno zadovoljiv izdelek. Fluorescenčni odtenki, ki se mešajo s pastelno lestvico, uporabljeno za prikaz Jesseine nedolžnosti in podobna uporaba teme in svetlobe, tvorijo dodelano in celostno podobo. Estetika je definitivno prisotna. In res, film je vizualna umetnost, kar pa ne upraviči nujno pomanjkanje kompleksnosti vsebinskega dela (dvomim, da je tudi ta pomanjkljivost zgolj še ena vzporednica s površinsko naravo Hollywooda).

Čeprav mora gledalec z Neonskim demonom veliko prebaviti, to vseeno ni polnovreden obrok. Mogoče je film res preprosto preveč pretenciozen za lastno dobro. Zato menim, da sam naslov tako kot glavno junakinjo opisuje tudi film sam, kričeč in šokanten, Neonski demon.

 

Vanja Gajić

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

16. seminar MAF: Intervju z Darjo Žuk: O ženskah, ki si ne želijo samo ljubezni in poroke

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Film Kristalni labod (Khrustal, 2018) je s svojo živahno vizualno in glasbeno podobo svež prikaz Belorusije v 90. letih….

Preberi več →

16. seminar MAF: Breme, ki nam je bilo zapuščeno

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Srbija leta 1999. NATO sile stopnjujejo svojo agresijo nad srbsko populacijo, ljudje so negotovi in brezupni, naveličani treh zaporednih…

Preberi več →

16. seminar MAF: Intervju z Marcelom Martinessijem

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Marcelo Martinessi (1973, Asunción) je paragvajski filmski režiser, ki se je na letošnjem Liffe-u predstavil s svojim prvim celovečercem…

Preberi več →

16. seminar MAF: Rdeče kot noir

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ilusionándonos por una pequeñez, un color quizás perdido Jairo, El Valle Y El Volcán   Veseliva se zaradi neke…

Preberi več →

16. seminar MAF: Tisti, ki ostanejo: Mehko blato

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Tematika odraščanja in najstniških težav je v filmu že dobro ustaljena tematika. Mehko blato (Es esmu seit, 2016) je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Tomasom Alzamorom Muñozem

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Tomas Alzamora Muñoz je 29-letni čilski režiser, ki se je s svojim prvencem Mala bela laž predstavil na filmskih…

Preberi več →

16. seminar MAF: Plovba po Stiksu

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Po osmih letih raziskovanja, razvijanja scenarija in štiridesetih snemalnih dneh z desetčlansko ekipo na jadrnici na odprtem morju se…

Preberi več →

17. MAF seminar na LIFFu 2018

MAF!

Seminar za mlade Od 6. – 16. novembra 2018 Dvorana E1, Cankarjev dom, Ljubljana Prijave do: 2. november 2018…

Preberi več →

Luka Marčetič: “Pomembno je, da pritiskaš sam nase, da si do neke (zdrave) mere obseden s tem”

Blog, Intervjuji

Z Lukom Marčetičem, režiserjem, scenaristom in igralcem, smo spregovorili o tem, kako izpeljati projekt od začetka do konca, kako…

Preberi več →

Jure Henigman: “Imaš privilegij, da lahko vstopaš v svetove, ki niso tvoji, in s tem širiš svoj svet”

Blog, Intervjuji

Z Juretom Henigmanom, gledališkim in filmskim igralcem, smo se pogovarjali o zaposljivosti slovenskih igralcev, kako igra nanj deluje terapevtsko,…

Preberi več →

Mentorski priročnik: Pokliči me po svojem imenu

Filmska kritika, Priročnik

V rubriki Mentroski priročnik izkušeni filmski kritiki mladim piscem podajajo nasvete in znanje o aktualnih filmih, njihovo analizo, ideje…

Preberi več →

Mentorski priročnik: Služkinja

Blog, Filmska kritika, Priročnik

V rubriki Mentroski priročnik izkušeni filmski kritiki mladim piscem podajajo nasvete in znanje o aktualnih filmih, njihovo analizo, ideje…

Preberi več →

Mentorski priročnik: Playing Men

Blog, Filmska kritika, Priročnik

V rubriki Mentroski priročnik izkušeni filmski kritiki mladim piscem podajajo nasvete in znanje o aktualnih filmih, njihovo analizo, ideje…

Preberi več →
Back To Top