loading ...
loading ...

9. seminar MAF: Trije odtenki blond, trije koti, tri plenilke in ena sama dimenzija

Neonski demon. Če poleg naslova zgolj ošinemo še trailer ali povzetek zgodbe je precej – če ne popolnoma – jasno, kaj si lahko od filma obetamo. Kritiko plehkosti in obsedenosti z zunanjim videzom, ki gradi današnjo zahodnjaško kulturo. Mogoče zraven primešamo še močno vizualno podobo in nabor znanih obrazov (na lastno pest se lahko dokončno prepričate, ali sestri Fanning poleg zlatih kodrov delita tudi igralski talent) in nadaljnji razlogi za zanimanje hitro poniknejo.

Štirinajsti film Nicolasa Windinga Refna je triler grozljivka. Med orodjema, ki omejujeta ta žanr, torej med suspenzom in šokom, Refn svoj film gradi na drugem. Ta izbira pojasnjuje tudi velik nabor tabujev, s katerimi žonglira. Anoreksija, posilstvo, nekrofilija in kanibalizem so definitivno učinkovite metode za popestritev zgodbe, ki je v celoti zgrajena na ideji bolestnega ljubosumja in nečimrnosti. Čeprav žongliranje mogoče ni primeren izraz. Nabor tem deluje bolj kot rezultat obupanega brainstorminga kot pa premišljene vizije, šokantni prizori so nametani v dokaj naključen kup kontroverznosti in na trenutke se res zdi, kot da je bil miselni proces režiserja nekaj v stilu: »No, pa dodajmo še to, mogoče bomo potem koga pregnali iz kinodvorane.« Dejstvo, da Refn na umetnost gleda predvsem kot provokacijo in ga zanimajo reakcije, ne pa neke »banalne« kvalitativne oznake kot dobro, slabo, utemeljeno, smiselno, to domnevo le še potrdi.

Naslov filma naj bi opisoval glavno junakinjo, Jesse, mlado manekenko, utelešenje popolnosti, nedolžnost, ki se sprevrže v demonskost. Vrhunec te preobrazbe se zgodi, ko Jesse dobi najpomembnejšo vlogo v modni reviji. Temačnost in neonski odtenki, ki so vizualno ogrodje te scene, ustvarijo pravo atmosfero za delirij, v katerega se Jesse potopi in za seboj potegne gledalca. Gre za intenzivno soočenje z njo samo, njeno brezkompromisno lepoto in neskončnostjo, ki jo le ta ponuja. Je vznemirjena, prestrašena, prevzeta. Kot Narcis se zaljubi v svoj odsev in se preda lastni neizprosni popolnosti, ki jo (ne prav subtilno) predstavljajo geometrične oblike. In treba je povedati, da Elle Fanning svojo vlogo odigra brezhibno. Je nedolžna, okrutna, lahkomiselna in preračunljiva, vse hkrati, prepričljivo in brez pretiranega truda. Podobno lahko trdimo za celotno zasedbo. Predstavljam si, da mora bit dokaj težko prepričljivo odigrati lik, katerega celotna osebnost je opisljiva z enim pridevnikom, a zasedbi Neonskega demona to uspe. Prav to tudi občutno odišavi drugače neimpresiven šopek enodimenzionalnih likov, ki nam jih film prodaja. Je to res še ena doza »pretanjene« simbolike, ki zrcali plehkost sveta, ali preprosto šibka zasnova karakterjev?

Dejstvo je, da režiserjeva zaverovanost v lastno genialnost ni nujno povezana s prisotnostjo genialnosti. Če si drznemo podvomiti v Refnovo izjemnost, se pojavi vprašanje ali je njegov najnovejši dosežek zares nekakšna modernistična adaptacija Slike Doriana Graya, ali zgolj kup neelegantnih simbolov? Po pravici povedano je simbolika tako očitna in pretirana, da ni jasno, ali naj bi bil film satira ali kritika.

Torej, kaj pridobimo z ogledom te popolnoma prežvečene ideje? No, vse lahko izgleda novo in drzno, če prižgemo nekaj neonskih luči. In vizualno je Neonski demon izredno zadovoljiv izdelek. Fluorescenčni odtenki, ki se mešajo s pastelno lestvico, uporabljeno za prikaz Jesseine nedolžnosti in podobna uporaba teme in svetlobe, tvorijo dodelano in celostno podobo. Estetika je definitivno prisotna. In res, film je vizualna umetnost, kar pa ne upraviči nujno pomanjkanje kompleksnosti vsebinskega dela (dvomim, da je tudi ta pomanjkljivost zgolj še ena vzporednica s površinsko naravo Hollywooda).

Čeprav mora gledalec z Neonskim demonom veliko prebaviti, to vseeno ni polnovreden obrok. Mogoče je film res preprosto preveč pretenciozen za lastno dobro. Zato menim, da sam naslov tako kot glavno junakinjo opisuje tudi film sam, kričeč in šokanten, Neonski demon.

 

Vanja Gajić

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

14. MAF seminar: Poročilo

Blog, MAF!, Poročila

Novembra so štiri slovenska mesta zaživela s svežim filmskim utripom. 28. LIFFe je ponudil bogat program in vsak je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Zadnji obiskovalec

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Grozljivi gost

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Oblika vode

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Pravljičasta pravljica Ustno izročilo je v zgodovini človeštva vse do začetka pisanja in tiskanja v večjem obsegu predstavljalo edini…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Souleymanom Seyom Ndiayom

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Od Senegala do Slovenije Souleymane Seye Ndiaye je senegalški igralec, ki je na Liffe prišel zaradi filma Mlada ženska….

Preberi več →

14. seminar MAF: Mlada ženska

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Kako biti francoska ženska Paula je Francozinja. To se pravi francoska ženska. Pa ne tiste pregovorne sorte, ki nosi…

Preberi več →

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

OPRAVKI ZA SMRT »Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus. Film Rekviem za gospo J….

Preberi več →

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Izgubljeni in najdeni Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo…

Preberi več →

14. seminar MAF: Ubijanje svetega jelena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ubijanje slehernega gledalca Tudi letos je na Liffe prišel težko pričakovani, zdaj že drugi angleško govoreči film izjemnega, a…

Preberi več →

14. seminar MAF: Dobri časi

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Dobri časi slabega mesta Brata Benny in Josh Safdie, ki bi se ju dalo opredeliti kot indie režiserja, nam…

Preberi več →

14. seminar MAF: V Ciambri

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Zatirani, ki imajo svoje zatirane Zgodnje vstajanje, potepanje čez dan in trudoma nekaj zaslužiti (večinoma s krajo), napeljevanje žic…

Preberi več →

14. seminar MAF: Obupana

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Slaba raziskava neonacističnega nasilja Film Obupana (Aus dem nichts, 2017, Fatih Akin) deluje na dveh ravneh: družinski in družbeni….

Preberi več →

14. seminar MAF: Labod

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Otroška melanholija pod perutmi laboda Debitantski film mlade islandske režiserke Labod (Svanurinn, 2017, Ása Helga Hjörleifsdóttir) tako kot večina…

Preberi več →
Back To Top