fbpx
loading ...
loading ...

9. seminar MAF: Poravnava ali maščevanje?

Jaz, Olga Hepnarova (Ja, Olga Hepnarova, 2016, Tomás Weinreb, Petr Kazda) je biografska drama, o 22-letni Čehinji Olgi Hepnarovi – zadnji ženski, ki so jo leta 1975 usmrtili v čehoslovaškem zaporu.

Olga je 10. julija 1973 s tovornjakom zapeljala na pločnik, pri čemer je povozila 30 oseb, od tega jih je 8 umrlo.

Olga Hepnarova je bila v mladosti večkrat čustveno in tudi kako drugače zlorabljena, kar jo je pripeljalo do tega, da je postala družbeni izloček. Njena homoseksualna usmerjenost le še dodatno pripomore k njeni podobi črne ovce. Ko odraste, se družbi maščuje tako, da s tovornjakom povozi ljudi, čakajoče na tramvaj. Pa vendar beseda maščevanje le delno ustreza Olginemu dejanju. Sama ga označi za poravnavo. Vse, kar je storila, je le to, da je družbi zadala toliko trpljenja, kot ga je bila deležna tudi sama. Na končnem sojenju sicer pove, da je 8 žrtev veliko premalo in da bi jih moralo za pravično poravnano umreti veliko več.

A njen cilj je bil delno dosežen. Za trenutek si je želela biti slišana in uslišana. Samomor je bil zanjo preskromno in sramotno, predvsem pa malopotezno dejanje, s katerim ne bi dvignila prav veliko prahu. Koga bi pretresla smrt dekleta z bednim in samotnim življenjem? Uboj nedolžnih ljudi pa seveda poskrbi za naslovno novico in ljudi prisili, da slišijo oz. prisluhnejo zgodbi Olge.

Olga želi svojo smrt postaviti kot ogledalo družbi. V opomin družbi, da se kaj takega ne bi ponovilo. Kot pravi, je veliko punc s podobno zgodbo, kot je njeno, ki živijo v enaki bedi in čutijo enak gnus do človeške družbe kot ona. Edino kar jih razlikuje, je to, da si je Olga upala. Imela je pogum za to dokončno dejanje. Tako na sodišču argumentira svojo željo po smrtni kazni. V resnici pa s smrtno kaznijo ne rešijo ničesar. Res je, Olga vidi v tem odrešitev, saj lahko končno zapusti ta svet in svoje bedno življenje. Tudi družba dobi v tem neko zadoščenje. Zakaj bi potem sploh imeli pomisleke glede smrtne kazni?

Zadnja scena prikazuje Olgino krušno družino ob obroku. Vsi sedijo za mizo, mama pa iz jušnika vsakemu posebaj z veliko zajemalko naliva še vročo “nedeljsko” juho. Juho, ki je enaka vsako nedeljo, juho, na katero ne vplivajo dogodki, kot je Olgina smrt. Film se s tem prizorom konča in mislim, da se bolje ne bi mogel. Izbira tega vsakodnevnega ter monotonega prizora gledalca pusti v vlogi sodnika. Film ne sodi, se ne postavlja na nobeno stran, pač pa to vlogo pusti gledalcu samemu.

Smrt ljudi na pločniku je tragična, pri Olgi pa ni tragična njena smrt, temveč njeno življenje, ki se s smrtjo nazadnje le konča. Je poravnava, hkrati pa tudi začetek nečesa novega. Smrt se poplača z smrtjo. Vprašanje je le, kje in kdaj se ta cikel zaključi.

 

Martin Draksler

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

16. seminar MAF: Intervju z Darjo Žuk: O ženskah, ki si ne želijo samo ljubezni in poroke

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Film Kristalni labod (Khrustal, 2018) je s svojo živahno vizualno in glasbeno podobo svež prikaz Belorusije v 90. letih….

Preberi več →

16. seminar MAF: Breme, ki nam je bilo zapuščeno

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Srbija leta 1999. NATO sile stopnjujejo svojo agresijo nad srbsko populacijo, ljudje so negotovi in brezupni, naveličani treh zaporednih…

Preberi več →

16. seminar MAF: Intervju z Marcelom Martinessijem

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Marcelo Martinessi (1973, Asunción) je paragvajski filmski režiser, ki se je na letošnjem Liffe-u predstavil s svojim prvim celovečercem…

Preberi več →

16. seminar MAF: Rdeče kot noir

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ilusionándonos por una pequeñez, un color quizás perdido Jairo, El Valle Y El Volcán   Veseliva se zaradi neke…

Preberi več →

16. seminar MAF: Tisti, ki ostanejo: Mehko blato

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Tematika odraščanja in najstniških težav je v filmu že dobro ustaljena tematika. Mehko blato (Es esmu seit, 2016) je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Tomasom Alzamorom Muñozem

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Tomas Alzamora Muñoz je 29-letni čilski režiser, ki se je s svojim prvencem Mala bela laž predstavil na filmskih…

Preberi več →

16. seminar MAF: Plovba po Stiksu

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Po osmih letih raziskovanja, razvijanja scenarija in štiridesetih snemalnih dneh z desetčlansko ekipo na jadrnici na odprtem morju se…

Preberi več →

17. MAF seminar na LIFFu 2018

MAF!

Seminar za mlade Od 6. – 16. novembra 2018 Dvorana E1, Cankarjev dom, Ljubljana Prijave do: 2. november 2018…

Preberi več →

Luka Marčetič: “Pomembno je, da pritiskaš sam nase, da si do neke (zdrave) mere obseden s tem”

Blog, Intervjuji

Z Lukom Marčetičem, režiserjem, scenaristom in igralcem, smo spregovorili o tem, kako izpeljati projekt od začetka do konca, kako…

Preberi več →

Jure Henigman: “Imaš privilegij, da lahko vstopaš v svetove, ki niso tvoji, in s tem širiš svoj svet”

Blog, Intervjuji

Z Juretom Henigmanom, gledališkim in filmskim igralcem, smo se pogovarjali o zaposljivosti slovenskih igralcev, kako igra nanj deluje terapevtsko,…

Preberi več →

Mentorski priročnik: Pokliči me po svojem imenu

Filmska kritika, Priročnik

V rubriki Mentroski priročnik izkušeni filmski kritiki mladim piscem podajajo nasvete in znanje o aktualnih filmih, njihovo analizo, ideje…

Preberi več →

Mentorski priročnik: Služkinja

Blog, Filmska kritika, Priročnik

V rubriki Mentroski priročnik izkušeni filmski kritiki mladim piscem podajajo nasvete in znanje o aktualnih filmih, njihovo analizo, ideje…

Preberi več →

Mentorski priročnik: Playing Men

Blog, Filmska kritika, Priročnik

V rubriki Mentroski priročnik izkušeni filmski kritiki mladim piscem podajajo nasvete in znanje o aktualnih filmih, njihovo analizo, ideje…

Preberi več →
Back To Top