loading ...
loading ...

9. seminar MAF: Plod odločitve

Prikaz polemičnih tematik ima inherentno vsebovan efekt na gledalce. Ne pusti nas brezodzivne in v tem smislu že zmaga. Izbor filma 24 tednov (24 Wochen, 2016) na Liffu se sklada z aktualnostjo diskusije abortusa v Sloveniji. Po dolgem uvodu in razvijanju zgodbe pridemo do ‘vrhunca’ filma: podroben vpogled v dejanje splava. Od odhoda iz doma, rojevanja mrtvega plodu, do občutka skrušenosti itd.

24 tednov je drama o komedijantki Astrid (Julia Jentsch) in njenemu možu Markusu (Bjarne Mädel). Izvesta, da se lahko njun otrok rodi s tisomijo 21 ali downovim sindromom. Novico sprejmeta in živita svoje družinsko življenje normalno naprej. Tu se še ne pojavi vprašanje o življenju ali smrti, vse dokler ne odkrijeta, da ima plod tudi srčno bolezen. Nastopi dvom, vse bolj rastoč v Astrid, ki se začne nagibati h splavu. Ne glede na neodobravanje partnerja, ki ji na koncu sicer stoji ob strani, pa se poudari samostojnost njene odločitve. Abortus je torej stvar ženske odločitve. Tematiko obravnavajo še bolj problematično, saj je Astrid že 24 tednov noseča. V tem času se način abortusa spremeni in film tako še bolj provocira s tematiko.

Film nekako opravičuje ter omiljuje njeno odločitev, saj jo prikaže kot ‘svetnico’ glede odločitve za življenje downovega otroka. Šele bolezen otroka je tista, ki jo prepriča o odločitvi za smrt. Ker je bila vseeno pripravljena imeti downovega otroka, pa mora biti njen razlog, ki jo je prepričal, zares močen. Prav tu pa je ta zaplet – glede na razdeljujoča mnenja o splavu se nam postavi vprašanje, kakšno sporočilo nam je režiserka Anne Zohra Berrached želela podati. Izognila se je vprašanju abortusa zaradi diagnosticiranja downovega sindroma, ki je sicer družbeno pogost razlog in povod za splavitev. Namesto tega se je usmerila v bolezen telesa, ki nima zveze z duševnim razvojem.

Zgodba se zaključi z rekom »ne vem, ali sem se pravilno ali napačno odločila. Morda oboje«.  Njeno dejanje je plod težke in trdne odločitve, ki je bila počasi izoblikovana in preudarjena. Prikazano je torej stališče pro-splavu, a nam za konec ponudi še vedno možnost prespraševanja. Pravilno : nepravilno,  dobro : slabo je ostalo tudi v Astrid. Film torej po dejanju abortusa ne ohrani odločenosti in trdnosti pro-pozicije in odločitve, kot je bila prisotna prej. S tem se odmakne celostnem naboju in možnosti čiste provokacije do konca. Zaključni dvom, ki se izpostavi, lahko film razvrednoti in ga hitro opredeli kot demagoškega in korektnega. A vendar, kljub izgubi te določene, močne pozicije, vseeno odpira temo, jo ne zamejuje in pusti odprto pot gledalcem. Pokaže, da problem le ni tako črno-bel… Dejanje splava je predstavljeno kot odločitev, ki jo lahko sodimo in sprejmemo le v danem trenutku, ne pa kot zunanji opazovalci. Tako Astrid kot samostojna sodobna ženska dovrši svojo odločitev, ne glede na to, ali nam je prav ali ne.

Tjaša Bertoncelj

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

14. MAF seminar: Poročilo

Blog, MAF!, Poročila

Novembra so štiri slovenska mesta zaživela s svežim filmskim utripom. 28. LIFFe je ponudil bogat program in vsak je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Zadnji obiskovalec

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Grozljivi gost

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Oblika vode

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Pravljičasta pravljica Ustno izročilo je v zgodovini človeštva vse do začetka pisanja in tiskanja v večjem obsegu predstavljalo edini…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Souleymanom Seyom Ndiayom

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Od Senegala do Slovenije Souleymane Seye Ndiaye je senegalški igralec, ki je na Liffe prišel zaradi filma Mlada ženska….

Preberi več →

14. seminar MAF: Mlada ženska

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Kako biti francoska ženska Paula je Francozinja. To se pravi francoska ženska. Pa ne tiste pregovorne sorte, ki nosi…

Preberi več →

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

OPRAVKI ZA SMRT »Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus. Film Rekviem za gospo J….

Preberi več →

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Izgubljeni in najdeni Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo…

Preberi več →

14. seminar MAF: Ubijanje svetega jelena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ubijanje slehernega gledalca Tudi letos je na Liffe prišel težko pričakovani, zdaj že drugi angleško govoreči film izjemnega, a…

Preberi več →

14. seminar MAF: Dobri časi

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Dobri časi slabega mesta Brata Benny in Josh Safdie, ki bi se ju dalo opredeliti kot indie režiserja, nam…

Preberi več →

14. seminar MAF: V Ciambri

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Zatirani, ki imajo svoje zatirane Zgodnje vstajanje, potepanje čez dan in trudoma nekaj zaslužiti (večinoma s krajo), napeljevanje žic…

Preberi več →

14. seminar MAF: Obupana

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Slaba raziskava neonacističnega nasilja Film Obupana (Aus dem nichts, 2017, Fatih Akin) deluje na dveh ravneh: družinski in družbeni….

Preberi več →

14. seminar MAF: Labod

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Otroška melanholija pod perutmi laboda Debitantski film mlade islandske režiserke Labod (Svanurinn, 2017, Ása Helga Hjörleifsdóttir) tako kot večina…

Preberi več →
Back To Top