loading ...
loading ...

25. Liffe: Gozdovi so še vedno zeleni

To je zgodba o čakanju. Čakanju na odrešitev, pa naj bo ta v obliki rešilne konjenice ali pa smrti. Že res, da so gozdovi zeleni, a ostajajo zeleni nekje spodaj. Tako kot ostane upanje na to, da bo pomoč kdaj prišla.

Filmski seminar: Nori na evropski film

GOZDOVI SO ŠE VEDNO ZELENI

Avtorica: Maša Katarina Brecelj

Maša Katarina Brecelj je študentka Fakultete za družbene vede.

Avstrijci in Slovenci smo se znova združili vendar tokrat ne v monarhiji Avstro-Ogrske ampak pri produkciji novega filma pod režisersko taktirko Marka Naberšnika, ki se dve leti po Šanghaju (2012) predstavlja z novim projektom Gozdovi so še vedno zeleni (Die Wälder sind noch grün, 2014).

Julijske Alpe, avgust 1917, 11. soška bitka. Soška fronta je v svojih zadnjih izdihljajih, a boji so bolj krvavi kot kadarkoli prej. Do konca oktobra in Čudeža pri Kobaridu bo padlo še na tisoče vojakov. Trije avstro-ogrski vojaki so nastanjeni v opazovalnici visoko na pobočju Rombona, ki je zaradi svoje pozicije strateško zelo pomembna. Mladi in neizkušeni vojak Jakob Lindner se po treh mesecih na fronti, od tega je dva preživel v jarkih, v gorah počuti varnega. No, varnega kot se le lahko – že res, da v gorah odzvanja, občasen hrup sovražnikovih letal, granat in bitke, ki poteka pod njimi, a pravi boj se vendar odvija v dolini, v jarkih in blatu. Občutek varnosti se kmalu izkaže za lažnega, ko jih preseneti italijanski topniški napad. Lindner in stotnik Kopetzky preživita napad, a drugi je hudo ranjen in zaradi izgube desne noge nezmožen premikanja. Ukazi povelja so naj ostaneta na poziciji in počakata na okrepitev.

aufm01_span-12
image-990

Prizor iz filma Gozdovi so še vedno zeleni.

Če boste na tej točki začeli pričakovati zgodbo polno spektakla akcije in bojev v slogu filma Reševanje vojaka Ryana imam za vas slabe novice. Gozdovi so še vedno zeleni se od običajnih vojaških filmov razlikuje v tem, da je neizmerno tih. Tako tih, da vanj ne sodi niti glasba. Tišino trgajo le rezki zvok telefona in hude muke stotnika Kopetzkega, katerega stanje je iz minute v minuto slabše. To je zgodba o čakanju. Čakanju na odrešitev, pa naj bo ta v obliki rešilne konjenice ali pa smrti. Že res, da so gozdovi zeleni, a ostajajo zeleni nekje spodaj. Tako kot ostane upanje na to, da bo pomoč kdaj prišla. V gorah so le gole skale in porumenela trava in čeprav je nad vojakoma le nebo se kar dušita pod težo klavstrofobije in nemoči.

Zahvala za to gre čudoviti fotografiji Miloša Srdića (vojna ni črno-bela, vojna je barvna s sivim odtenkom) in zanimivemu kadriranju Marka Naberšnika, ki se v tem filmu izogiba detajlom in snema večinoma v velikem in bližnjem planu ter velikem totalu, tako da hkrati od blizu opazujemo njuno trpljenje in smo hkrati nekoliko odtrgani in izvzeti iz njega. Gozdovi so še vedno zeleni je stilsko in tematsko povsem drugačen od Naberšnikovih prejšnjih filmov, Petelinjega zajtrka (2007) in Šanghaja, ki sta filma dialoga in konstantnega dogajanja, sorodna pa jim vendarle ostaja osupljiva fotografija in zanimivi režijski prijemi. Kar rahlo zmoti je na trenutke nekoliko šibka igra Michaela Kristofa in tako kot se v Petelinjem Zajtrku odnos med Djurom in Bronjo zdi nekoliko neprepričljiv, velja enako za odnos, ki se je razvil med Lindnerjem in Kopetzkyim – odnos je tam, vendar ne tako globok in prepričljiv, da bi se komu utrnila solza.

11
image-991

Prizor iz filma Gozdovi so še vedno zeleni.

Film je izšel ob 100. letnici prve svetovne vojne, kar je bila po besedah režiserja tudi želja celotne produkcije vendar pa se skok v sedanjost na koncu filma, ki je bil verjetno mišljen kot nekaj v stilu ‘hej, poglejte, vse se je res zgodilo! Izvolite klofuto realnosti!’ zdi povsem nepotreben saj ne doseže želenega učinka, kvečjemu prav nasprotno. Res pa je, da ljudje radi pozabljamo in splošno je znano, da se zgodovina rada ponavlja zato je pomembno, da se na vsake toliko časa spomnimo na dogodke iz preteklosti z mislijo na prihodnost.

V celoti je Naberšnikov film definitivno vreden ogleda, če ne drugega vas bo obšla želja, da bi se tudi sami povzpeli na vrhove Julijcev v vsej njihovi lepoti in še sami začutili duh dogodkov, ki so se tam odvijali sto let nazaj. Da bi le Soča še naprej tekla čista in da bi gozdovi ostali zeleni.

14. MAF seminar: Poročilo

Blog, MAF!, Poročila

Novembra so štiri slovenska mesta zaživela s svežim filmskim utripom. 28. LIFFe je ponudil bogat program in vsak je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Zadnji obiskovalec

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Grozljivi gost

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Oblika vode

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Pravljičasta pravljica Ustno izročilo je v zgodovini človeštva vse do začetka pisanja in tiskanja v večjem obsegu predstavljalo edini…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Souleymanom Seyom Ndiayom

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Od Senegala do Slovenije Souleymane Seye Ndiaye je senegalški igralec, ki je na Liffe prišel zaradi filma Mlada ženska….

Preberi več →

14. seminar MAF: Mlada ženska

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Kako biti francoska ženska Paula je Francozinja. To se pravi francoska ženska. Pa ne tiste pregovorne sorte, ki nosi…

Preberi več →

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

OPRAVKI ZA SMRT »Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus. Film Rekviem za gospo J….

Preberi več →

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Izgubljeni in najdeni Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo…

Preberi več →

14. seminar MAF: Ubijanje svetega jelena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ubijanje slehernega gledalca Tudi letos je na Liffe prišel težko pričakovani, zdaj že drugi angleško govoreči film izjemnega, a…

Preberi več →

14. seminar MAF: Dobri časi

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Dobri časi slabega mesta Brata Benny in Josh Safdie, ki bi se ju dalo opredeliti kot indie režiserja, nam…

Preberi več →

14. seminar MAF: V Ciambri

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Zatirani, ki imajo svoje zatirane Zgodnje vstajanje, potepanje čez dan in trudoma nekaj zaslužiti (večinoma s krajo), napeljevanje žic…

Preberi več →

14. seminar MAF: Obupana

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Slaba raziskava neonacističnega nasilja Film Obupana (Aus dem nichts, 2017, Fatih Akin) deluje na dveh ravneh: družinski in družbeni….

Preberi več →

14. seminar MAF: Labod

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Otroška melanholija pod perutmi laboda Debitantski film mlade islandske režiserke Labod (Svanurinn, 2017, Ása Helga Hjörleifsdóttir) tako kot večina…

Preberi več →
Back To Top