loading ...
loading ...

25. Liffe: Kitarski mongoloid

Deček, katerega zgodbo spremljamo skozi celoten film, pohajkuje po mestu, glasno prepeva, igra kitaro in se niti približno ne zmeni za jasno izraženo neodobravanje naključnih mimoidočih.

Filmski seminar: Nori na evropski film

KITARSKI MONGOLOID

Avtorica: Kristina Kokalj

Kristina Kokalj je študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

Kitarski mongloid (Gitarrmongot, 2004, Ruben Östlund) je drama, s katero režiser postavi povečevalno steklo pred življenja navadnih smrtnikov in nas sooči s kompleksnostjo navidez nekompleksnih zgodb posameznikov, mimo katerih bi, če bi jih srečali na ulici, morda iz previdnosti stopili kakšen korak dlje in se v mislih zahvalili svoji »normalnosti«, nato pa nemoteno odkorakali naprej.

Statična kamera, ki je značilna za Östlundove filme in pred katero se odvija vsa nespektakularnost  življenj izbranih posameznikov, deluje kot nekakšna nadzorna kamera, ki smo ji izpostavljeni, četudi si tega ne želimo in ki nam ne gleda pod prste samo takrat, ko kršimo pravila, pač pa posname vsak naš korak.

Zanimiva je tudi presenetljivo prepričljiva in pristna igra, s čimer se občutek, da gledamo posnetke nadzorne kamere, še poveča. Kot tudi pri ostalih Rubenovih filmih (Nenamerno (De ofrivilliga – 2008), Igra(Play – 2011)) je večina igralcev naturščikov, ki v filmu igrajo sami sebe, vendar so scene vseeno zrežirane. Filmu Kitarski mongloid bi zato lahko pripisali oznako psevdo-dokumentarni.

65152779_guitar-mongoloid-2
image-1007

Prizor iz filma Kitarski mongoloid.

Film je večinoma posnet na javnih prostorih in se le redko premakne v zasebni prostor. Na javnem prostoru človek zaradi pritiska družbe v želji po pripadnosti in potrditvi stori marsikaj, česar sicer ne bi. Ugajati želimo širokemu spektru ljudi in smo za ceno tega pripravljeni žrtvovati svoje lastne preference in želje. Zasebni prostor pa je navadno kraj, kjer človeku ni treba ničesar dokazovati in si lahko pusti biti to, kar je, in početi tisto, kar hoče. Östlund v to splošno prepričanje pogleda bolj natančno in najde posameznike, ki ga obrnejo na glavo. Deček, katerega zgodbo spremljamo skozi celoten film, pohajkuje po mestu, glasno prepeva, igra kitaro in se niti približno ne zmeni za jasno izraženo neodobravanje naključnih mimoidočih.

wm78JhKCIpfyEuZZhFiGxLLvwEn
image-1008

Prizor iz filma Kitarski mongoloid.

Film Nenamerno, ki ga je Östlund posnel štiri leta po Kitarskem mongloidu se s tem vprašanjem še bolj podrobno ukvarja. Pokaže nam deklico, ki ji učiteljica pred razredom pokaže sliko, na kateri sta dve črti in jo vpraša, katera je daljša. Deklica pokaže daljšo črto, razred pa se z njeno presojo ne strinja. Učiteljica ji pokaže še eno sliko in ji zastavi enako vprašanje, na katerega deklica ponovno, tokrat že rahlo bolj negotovo, pove pravilni odgovor, razred pa se ponovno meni drugače. Učiteljica ji spet pokaže prvo sliko in tokrat deklica zaradi pritiska razreda pozabi na svojo lastno presojo in pove napačni odgovor. S tem nas Östlund jasno sprašuje, ali je res vredno vložiti toliko časa in energije v to, da ustrezamo normam družbe, pozabimo nase in se »zlijemo« z okolico?

Film Kitarski mongloid, ki prikazuje posameznike, ki so navadno deležni kritike, v resnici podaja žogico nazaj in kritizira ljudi, ki kritizirajo te posameznike. S tem nam v razmislek ponudi vprašanje o posameznikovi vpetosti v družbo in njenem vplivu na posameznika. Predvsem pa boste po ogledu filma veliko bolj previdni pri tem, kje puščate svoje kolo.

14. MAF seminar: Poročilo

Blog, MAF!, Poročila

Novembra so štiri slovenska mesta zaživela s svežim filmskim utripom. 28. LIFFe je ponudil bogat program in vsak je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Zadnji obiskovalec

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Grozljivi gost

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Oblika vode

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Pravljičasta pravljica Ustno izročilo je v zgodovini človeštva vse do začetka pisanja in tiskanja v večjem obsegu predstavljalo edini…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Souleymanom Seyom Ndiayom

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Od Senegala do Slovenije Souleymane Seye Ndiaye je senegalški igralec, ki je na Liffe prišel zaradi filma Mlada ženska….

Preberi več →

14. seminar MAF: Mlada ženska

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Kako biti francoska ženska Paula je Francozinja. To se pravi francoska ženska. Pa ne tiste pregovorne sorte, ki nosi…

Preberi več →

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

OPRAVKI ZA SMRT »Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus. Film Rekviem za gospo J….

Preberi več →

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Izgubljeni in najdeni Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo…

Preberi več →

14. seminar MAF: Ubijanje svetega jelena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ubijanje slehernega gledalca Tudi letos je na Liffe prišel težko pričakovani, zdaj že drugi angleško govoreči film izjemnega, a…

Preberi več →

14. seminar MAF: Dobri časi

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Dobri časi slabega mesta Brata Benny in Josh Safdie, ki bi se ju dalo opredeliti kot indie režiserja, nam…

Preberi več →

14. seminar MAF: V Ciambri

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Zatirani, ki imajo svoje zatirane Zgodnje vstajanje, potepanje čez dan in trudoma nekaj zaslužiti (večinoma s krajo), napeljevanje žic…

Preberi več →

14. seminar MAF: Obupana

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Slaba raziskava neonacističnega nasilja Film Obupana (Aus dem nichts, 2017, Fatih Akin) deluje na dveh ravneh: družinski in družbeni….

Preberi več →

14. seminar MAF: Labod

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Otroška melanholija pod perutmi laboda Debitantski film mlade islandske režiserke Labod (Svanurinn, 2017, Ása Helga Hjörleifsdóttir) tako kot večina…

Preberi več →
Back To Top