loading ...
loading ...

9. seminar MAF: Spopad

Film Spopad (Eshtebak, 2016) je drugi režijski izdelek egiptovskega režiserja in scenarista Mohameda Diaba, ki tako kot njegov prvenec 678 (2010) črpa svojo vsebino iz družbeno politične situacije sodobnega Egipta. V kolikor nam Diab s 678 predstavi problematiko spolnega nadlegovanja žensk na kairskih ulicah, nas s Spopadom sooči z realnostjo sveta, ki se je oblikovala po arabski pomladi.

Po besedah režiserja in aktivnega udeleženca revolucije 2011 je bil Spopad sprva zamišljen kot prikaz vzpona revolucije, vendar je po štirih letih nasilnih dogodkov postal dokument njenega padca. Kmalu po izbruhu revolucije je postalo namreč jasno, da tako imenovana arabska pomlad ni upravičila svojega imena, saj so razmere v Egiptu (in ostalem Bližnjem vzhodu) v mnogo čem še slabše od tistih izpred leta 2011. Glede na to, da film črpa vsebino iz družbeno in politično izjemno kompleksnih razmer Egipta, ki svoj izraz najdejo v socialni neenakosti, notranji delitvi družbe glede na verska/ politična prepričanja, menjavi političnih voditeljev, protestih itd.,  je interesantno že samo vprašanje, na kakšen način film naslavlja omenjeno tematiko. Z ozirom na to vprašanje lahko rečemo, da je problematika egiptovske družbe v Spopadu predstavljena na precej inovativen način, saj je celotno filmsko dogajanje postavljeno v notranjost policijskega kombija, ki se prebija skozi nasilne ulične demonstracije. V notranjosti tega vozila pa se odvija drama, v katero so ujeti pripadniki Muslimanske bratovščine, promilitantni podporniki in aktivisti – moški, ženske, otroki. Film se zlasti osredotoča na medsebojne odnose ujetnikov, pri čemer zastavlja vprašanje, ali bo ujetnikom uspelo poiskati skupen jezik in zavoljo preživetja preseči razlike.

Ravno v vprašanju, ki ga zastavlja film, pa se skriva določen manko filma. Očitati mu je namreč mogoče nekoliko površen scenarij, saj bi bilo pričakovati nekoliko lucidnejšo zasnovo karakterjev in njihovih medsebojnih odnosov, preko katerih bi film lahko ponudil pravo alegorijo o sodobni – versko, politično in socialno razklani egiptovski družbi. Namesto tega (p)ostane film nekoliko površinski, karakterji dokaj kmalu najdejo skupen jezik, ameriško šolani režiser pa nam postreže kar z nekaj hollywoodsko klišejskimi puhlicami, kot je denimo vloga hecnega »debelinkota«, ki v napetih trenutkih s svojim razglašenim petjem povzdiguje razpoloženje skupine. Tovrstni melodramatični trenutki in nekoliko naivni dialogi so tudi razlog, da se prikrade sporočilo filma, ki je morala o skupnem sobivanju in humanosti človeštva, na nekoliko izsiljen in poenostavljen način.

Kljub temu pa lahko rečemo, da film v vizualno tehničnem smislu odlično slika razpoloženje post revolucionarnega Egipta. Režiser je namreč z načinom kadriranja in s pomočjo uporabe ročne kamere direktorja fotografije Ahmeda Gabra, ki je ustvarila hitre, pogosto zabrisane in tresoče posnetke, uspel ustvariti občutek bolj neposrednega in osebnega soočenja gledalca z dogodkom. Uporaba posebnih svetlobnih in zvočnih učinkov pa je le še okrepila to že tako tesnobno in napeto ozračje notranjosti kombija, ki nam navsezadnje predstavlja ogledalo sodobne egiptovske družbe.

 

Veronika Kuzmić

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

14. MAF seminar: Poročilo

Blog, MAF!, Poročila

Novembra so štiri slovenska mesta zaživela s svežim filmskim utripom. 28. LIFFe je ponudil bogat program in vsak je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Zadnji obiskovalec

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Grozljivi gost

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Oblika vode

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Pravljičasta pravljica Ustno izročilo je v zgodovini človeštva vse do začetka pisanja in tiskanja v večjem obsegu predstavljalo edini…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Souleymanom Seyom Ndiayom

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Od Senegala do Slovenije Souleymane Seye Ndiaye je senegalški igralec, ki je na Liffe prišel zaradi filma Mlada ženska….

Preberi več →

14. seminar MAF: Mlada ženska

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Kako biti francoska ženska Paula je Francozinja. To se pravi francoska ženska. Pa ne tiste pregovorne sorte, ki nosi…

Preberi več →

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

OPRAVKI ZA SMRT »Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus. Film Rekviem za gospo J….

Preberi več →

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Izgubljeni in najdeni Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo…

Preberi več →

14. seminar MAF: Ubijanje svetega jelena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ubijanje slehernega gledalca Tudi letos je na Liffe prišel težko pričakovani, zdaj že drugi angleško govoreči film izjemnega, a…

Preberi več →

14. seminar MAF: Dobri časi

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Dobri časi slabega mesta Brata Benny in Josh Safdie, ki bi se ju dalo opredeliti kot indie režiserja, nam…

Preberi več →

14. seminar MAF: V Ciambri

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Zatirani, ki imajo svoje zatirane Zgodnje vstajanje, potepanje čez dan in trudoma nekaj zaslužiti (večinoma s krajo), napeljevanje žic…

Preberi več →

14. seminar MAF: Obupana

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Slaba raziskava neonacističnega nasilja Film Obupana (Aus dem nichts, 2017, Fatih Akin) deluje na dveh ravneh: družinski in družbeni….

Preberi več →

14. seminar MAF: Labod

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Otroška melanholija pod perutmi laboda Debitantski film mlade islandske režiserke Labod (Svanurinn, 2017, Ása Helga Hjörleifsdóttir) tako kot večina…

Preberi več →
Back To Top