17. FDF: Ministrstvo za železnice

v Film & jaz/Prispevki/Recenzije/Recenzije

Sniadeckijeva kamera je radovedna, osebna in nesramežljiva. Snema vse, kar jo zanima in zanima jo vse. Na trenutke je že kar brezsramno vsiljiva.

FILMSKI SEMINAR: NORI NA DOKUMENTARNI FILM

Ministrstvo za železnice

Avtorica: Maša Katarina Brecelj

»Dobrodošli na vlaku, potnike z bombami, noži in nevarnimi predmeti prosimo, da se hitro vkrcajo in sprožijo svoje naprave ter nam tako pomagajo pri kontroli populacije.« Vagoni Ministrstva za železnice (The Iron Ministry, J. P. Sniadecki, 2014) so prenatrpani s potovalkami, torbami, vrečami in ljudmi, preproga, ki je bila nekoč verjetno modra, je sedaj posuta s cigaretnimi ogorki, prašičja jetra visijo s kavlja v medprostoru, ki se je začasno spremenil v mesnico, okostje vlaka načenja rja in instantni rezanci so bili razprodani že tri vagone nazaj.

J. P. Sniadecki nas s svojo kamero popelje na popotovanje po vlakih Kitajske, ki ima eno izmed najbolj obsežnih in razvejanih železniških mrež na svetu. Snemanje je potekalo tri leta (2011–2013), vendar ob gledanju ne dobimo občutka, da je film le skupek posnetkov različnih voženj, ampak eno samo neprekinjeno potovanje, od prvega do zadnjega vagona, brez pravega začetka in konca, neskončno kot Kitajska sama.

Dinamično in nevsakdanje kadriranje, nepričakovani sunki vlaka, ki dajejo sliki svojevrstno unikatnost, poudarek na detajlih in klavstrofobična ujetost v prostor nas skupaj z zvokom premikanja, zaviranja, delovanja mašinerije in vrvežem ljudi ter njihovih besed, ki so v celoto povezani z briljantno zvočno montažo, tako zavedejo, da na trenutke nismo več prepričani, kje smo, kaj se dogaja in najpomembneje – kaj se bo zgodilo. Če sploh kaj.

Sniadeckijeva kamera je radovedna, osebna in nesramežljiva. Snema vse, kar jo zanima in zanima jo vse. Na trenutke je že kar brezsramno vsiljiva. Sledi ljudem in njihovim pogovorom, od katerih je le peščica prevedena, brez opravičevanja se rine skozi natrpane hodnike, občasno se ustavi in prisluhne, nato pa se, kot bi bila kamera sama vlak, ki neumorno sopiha po svoji poti, odpravi naprej.

Občasno se pogovorom v brezhibni mandarinščini pridruži tudi Sniadecki, a kameri se sam nikoli ne pokaže. Država so vendarle njeni ljudje – in če v enem trenutku nekdo opeva prekrasno delo, ki ga je Mao Zedong opravil v zvezi z narodnimi manjšinami, hkrati pa ga malo skrbijo muslimani, nam v drugem nekdo drug oriše borno realnost dela v kitajskih tovarnah. Delovni čas? Če imaš srečo od 8.00 zjutraj do 8.00 zvečer. »Sanjska služba? Nimam je, želim si le, da bi lahko kdaj cel dan samo spala in jedla.«

The Iron Ministry 2b
image-1122