loading ...
loading ...

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

OPRAVKI ZA SMRT

»Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus.

Film Rekviem za gospo J. (Rekvijem za gospodju J., 2017) na letošnjem Liffe festivalu v ospredje ne postavlja prevpraševanje o smislu življenja, temveč dejanje samomora obravnava kot sosledje težavne družbene situacije in njenega vpliva na posameznika. Tako spremljamo izpraznjenost, otopelost in mrtvost protagonistke, gospe J., ki jo je upodobila Mirjana Karanović in ki dosledno skozi prizore ohranja izbris emocij preko brezizraznih kretenj in obrazne mimike.

Ritem filma je glede na obravnavano tematiko primerno počasen. Skoraj odvzeta je tudi emocionalna moč filmske glasbene spremljave, kar kreira čistost prizorov in z umanjkanjem posebnih efektov prikazuje življenje brez olajšav in “srečne” socialne maske.

Srbski režiser in scenarist filma Bojan Vuletić je v preteklem ustvarjanju prejel številne nagrade za celovečerni film Praktični vodnik skozi Beograd (Praktični vodič kroz Beograd, 2011), kot scenarist pa je sodeloval tudi pri filmih Izgubljeno in najdeno (2005) ter Ljubezen in drugi zločini (2008). Njegove prevladujoče komedije in romantične drame v tokratnem filmu zamenja resnobnost dogajanja, v katerega pa vpelje balkanski črni humor.

Vuletić pravi, da je želel z glavno junakinjo poosebiti tipično žrtev tranzicijskega procesa v Srbiji in tako kriza identitete ni zamejena le na osebno raven, temveč jo postavlja skupaj z obravnavo samomora v družbeno sfero. Film nakazuje družbeno kritiko predvsem s težkim okoljem, v katerem živi gospa J.; umazane, zapuščene stavbe, neskončno omejujoča birokracija, izkoriščanje delavcev, večno čakanje v čakalnicah, torej absurdno izhodiščno stanje človeškega življenja. Temu z vizualnim nasprotjem kontrira prostor banke kot prostor čiste, moderne in popolne asimilacije novih vrednot brez vsebujoče humanosti. Razlog za osebno stisko gospe J. v filmu ni jasno podan ali opredeljen; posredno se ponuja sam, z bedo družbenega okolja, v katerega se protagonistka umešča.

Ločeno po dnevih v tednu se vrstijo opravki gospe J. pred načrtovanim samomorom; obiski pri pohlepnemu kamnoseku, preskrba naboja, nakup zadnje edine cigarete itd. Mirnost načrtnega pripravljanja na smrt je dnevno krožno zaključen v pogledu na stari avto, ki je prostor njenega bodočega poskusa samomora. Neuporabnost in nesmiselnost vozila je metafora za njen vedno porajajoč se odgovor na koncu dneva: smrt. Protagonistko spremljamo predvsem preko stranskega profila, kakor da je otožnost tista prevladujoča skrajnost ali polovica duševnega stanja. Film nekajkrat preklopi v frontalni bližnji plan, pogosto v povezavi prizorov s hčerami. Ana (Jovana Gavrilović) in Koviljka (Danica Nedeljković) resnobnemu počasnemu dogajanju služita kot kontrast s čustvenima, živima in humorističnima karakterjema. Prav tako pa izražata frustracije in stiske družinskih članov, ki se soočajo z depresijo bližnjih.

Če povzamemo, je samomor v Rekviemu gospe J. bolj sociološki kot filozofski koncept. Je  posledica družbenih razmer in skrajni odgovor na stiske posameznikov. Pogosto prezrt in utišan problem je torej lahko pokazatelj nemogočih družbenih silnic in zahtev, neomogočanja materialnih pogojev in pogojev za normalno življenje, navideznih vrednot, ki ne osmišljajo. Torej odnos človeka glede na nihilistični današnji čas in njegovo nezmožnost pozicioniranja v potrošniškem in izkoriščevalnem krogotoku. V filmu se družbene omejitve in absurdi pojavijo v dokaj preprostih vsakdanjih opravilih; še umreti se ne da v miru in brez težav. Tako obravnava rekviem starega načina družbe, odraža propadanje družbenega, človeškega, poseganje v osebno raven kot tudi smrt in nezmožnost ohranjanja lastne identitete ter dostojanstva, kar potrjuje anonimnost in “neimenovanje” enega družbenega člana izmed mnogih: gospe J.

Tjaša Bertoncelj

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

14. seminar MAF: Dan brez imena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Maturantski izlet po makedonsko (Objavljeno v reviji Ekran) Leta 1981 je Emir Kusturica posnel enega svojih najboljših filmov, Se…

Preberi več →

14. MAF seminar: Poročilo

Blog, MAF!, Poročila

Novembra so štiri slovenska mesta zaživela s svežim filmskim utripom. 28. LIFFe je ponudil bogat program in vsak je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Zadnji obiskovalec

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Grozljivi gost

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Oblika vode

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Pravljičasta pravljica Ustno izročilo je v zgodovini človeštva vse do začetka pisanja in tiskanja v večjem obsegu predstavljalo edini…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Souleymanom Seyom Ndiayom

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Od Senegala do Slovenije Souleymane Seye Ndiaye je senegalški igralec, ki je na Liffe prišel zaradi filma Mlada ženska….

Preberi več →

14. seminar MAF: Mlada ženska

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Kako biti francoska ženska Paula je Francozinja. To se pravi francoska ženska. Pa ne tiste pregovorne sorte, ki nosi…

Preberi več →

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

OPRAVKI ZA SMRT »Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus. Film Rekviem za gospo J….

Preberi več →

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Izgubljeni in najdeni Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo…

Preberi več →

14. seminar MAF: Ubijanje svetega jelena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ubijanje slehernega gledalca Tudi letos je na Liffe prišel težko pričakovani, zdaj že drugi angleško govoreči film izjemnega, a…

Preberi več →

14. seminar MAF: Dobri časi

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Dobri časi slabega mesta Brata Benny in Josh Safdie, ki bi se ju dalo opredeliti kot indie režiserja, nam…

Preberi več →

14. seminar MAF: V Ciambri

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Zatirani, ki imajo svoje zatirane Zgodnje vstajanje, potepanje čez dan in trudoma nekaj zaslužiti (večinoma s krajo), napeljevanje žic…

Preberi več →

14. seminar MAF: Obupana

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Slaba raziskava neonacističnega nasilja Film Obupana (Aus dem nichts, 2017, Fatih Akin) deluje na dveh ravneh: družinski in družbeni….

Preberi več →
Back To Top