loading ...
loading ...

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Izgubljeni in najdeni

Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo sestavljajo vojni veterani, v obračunih, ki jih je sprožil razpad bivše države. Zbrani na delavnici v odročnem hribovskem hotelu izven turistične sezone se preko psiho-analitičnih metod, katere jim ustrezno odmerjeno dozira vodja delavnice (Sebastian Cavazza), vračajo v trenutke svojih najhujših stisk v življenju.

V filmu je izvrstno ujeta dinamika skupine nepoznanih ljudi na svojem prvem skupinskem srečanju, ko so še vsi izgubljeni. Nihanja v njihovem razpoloženju in skupni morali, majhnih provokacijah, neprestanih ugibanjih, kako resno so ostali mislili izrečeno, in tipanje njihovih meja je v filmu prikazano zelo pristno. Odlično so ujete tudi podrobnosti raznoraznih delavnic, taborov ali usposabljanj, kar omogoči zares enostavno vlečenje vzporednic z resničnim dogajanjem v sorodnih okoliščinah. Pa naj si gre za otroke na popoldanskih aktivnostih, mladostnike na poletnem taboru ali, kot je v filmu prikazano, odrasle moške na terapevtski delavnici za pomoč pri prebolevanju vojnih travm.

V ostalih izmed naštetih okolij po navadi v ospredju ni toliko domoljubja, vendar kaj drugega za dotično skupino tudi ne bi mogli pričakovati. Vredno je tudi omeniti, da se najverjetneje gledalcev, ki nimajo preveč dobre podlage v poznavanju razmer na našem koncu sveta, prikazana situacija ne bi dotaknila na toliko ravneh, kot se v bližini stanujočega prebivalstva, ki ima tekom svojega življenja precej večjo verjetnost, da sliši in vidi kaj več o vseh (ne)mogočih sporih med udeleženimi narodnostmi. Vendar film izvrstno krmari med trenutki domoljubja, ki v začetku predstavljajo večinski povod za določen odziv posameznika na situacijo in razumevanjem ter empatijo, ki tekom filma počasi prevzemata vodilno vlogo za prikazani odziv na situacije, ki so jim liki izpostavljeni.

Izpostaviti gre tudi zanimivo uporabo gledaliških vložkov kot metod za soočanje s stiskami posameznikov. Jasno je videti, da se udeleženi povsem vživijo v postavljene vloge in čustva, ki v tistih trenutkih privrejo na plano, povsem prevzamejo like in jih v njihovih glavah dejansko prestavijo na čas in kraj dogodka. Na tem mestu gre pohvaliti tudi vsakega igralca, čigar lik je tekom razvoja zgodbe prejel več pozornosti, kajti očitno je, da so se na vloge strokovno pripravili in tudi izvedba jim je dobro uspela.

Res je, da bi morala biti vsaka posameznikova travmatična zgodba iz vojne deležna enake pozornosti in razumevanja in zato se bo morebiti sledeča trditev zdela malce privlečena za lase, vendar bi scenaristi s kančkom dodatnega dela lahko zagotovo še izboljšali zgodbo. Za boljši učinek filma bi zgodbam likov lahko dodali še dodaten medsebojen zaplet, kajti vse prikazane situacije v filmu so namreč predstavljene precej enostransko. Čeprav zgodba v določenem trenutku začne rahlo namigovati, da bomo morebiti priča obojestranskemu pogledu na dogodek in s tem soočenju žrtve in povzročitelja, se ta pričakovanja na koncu ne uresničijo.

Poleg tega je v filmu tudi nekaj odvečnih scen, ki s svojo prisotnostjo ne dodajo ničesar pomembnega k sami zgodbi in razvoju likov, le film naredijo daljši povsem po nepotrebnem. Lep primer je scena, ki pokaže, kako dva izmed likov, v očitno opitem stanju, povsem po nepotrebnem na stranišču za šalo prestrašita upravnika hotela. Film ima na drugih delih povsem ustrezne in učinkovite komične vložke, ki uspešno poskrbijo za razbremenitev v splošnem precej občutljive teme, ki jo film obdeluje.

Čeprav obstaja že obilica filmov, ki črpajo navdih za svoje zgodbe in like iz polpretekle vojne zgodovine na Balkanu, bo potrebno še veliko takšnih, ki nepristransko predstavijo zgodbe vseh strani (te se na koncu vedno izkažejo za tako ali drugače pogubne), da se bo  širša javnost začela zavedati nesmiselnosti podobnega početja. Ustvarjalci za in pred kamerami so v tokratnem izdelku svoje delo opravili povsem na nivoju in poleg takšnih in podobnih naporov bo potrebno še veliko dela tudi na drugih področjih, da se bo povsem uresničila namera ustvarjalcev delavnice iz filma. Da bodo odstranjene vse zamere in neupravičeni predsodki iz starih dni, ki znajo tudi v današnjem času še vedno vplivati na obnašanje in odločitve preštevilnih ljudi, ki izgubljeni v obilici nezaupanja širijo svoje zmote.

Nik Rus

Komentiraj

Napaka Preveri kaj si vnesel!

14. seminar MAF: Dan brez imena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Maturantski izlet po makedonsko (Objavljeno v reviji Ekran) Leta 1981 je Emir Kusturica posnel enega svojih najboljših filmov, Se…

Preberi več →

14. MAF seminar: Poročilo

Blog, MAF!, Poročila

Novembra so štiri slovenska mesta zaživela s svežim filmskim utripom. 28. LIFFe je ponudil bogat program in vsak je…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Zadnji obiskovalec

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Scenarij: Grozljivi gost

Blog, Festivali, LIFFe

V sklopu 14. filmskega seminarja za mlade Enostavno nori na film, ki je potekal na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe,…

Preberi več →

14. seminar MAF: Oblika vode

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Pravljičasta pravljica Ustno izročilo je v zgodovini človeštva vse do začetka pisanja in tiskanja v večjem obsegu predstavljalo edini…

Preberi več →

14. seminar MAF: Intervju s Souleymanom Seyom Ndiayom

Blog, Festivali, Intervjuji, LIFFe

Od Senegala do Slovenije Souleymane Seye Ndiaye je senegalški igralec, ki je na Liffe prišel zaradi filma Mlada ženska….

Preberi več →

14. seminar MAF: Mlada ženska

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Kako biti francoska ženska Paula je Francozinja. To se pravi francoska ženska. Pa ne tiste pregovorne sorte, ki nosi…

Preberi več →

14. seminar MAF: Rekviem za gospo J.

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

OPRAVKI ZA SMRT »Obstaja en zares resen filozofski problem: samomor,« je zatrdil Albert Camus. Film Rekviem za gospo J….

Preberi več →

14. seminar MAF: Moški ne jočejo

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Izgubljeni in najdeni Združena Jugoslovanska produkcija pod poveljstvom (generala) režiserja Alena Drljevića je napovedala bitko travmam skupinice, ki jo…

Preberi več →

14. seminar MAF: Ubijanje svetega jelena

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Ubijanje slehernega gledalca Tudi letos je na Liffe prišel težko pričakovani, zdaj že drugi angleško govoreči film izjemnega, a…

Preberi več →

14. seminar MAF: Dobri časi

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Dobri časi slabega mesta Brata Benny in Josh Safdie, ki bi se ju dalo opredeliti kot indie režiserja, nam…

Preberi več →

14. seminar MAF: V Ciambri

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Zatirani, ki imajo svoje zatirane Zgodnje vstajanje, potepanje čez dan in trudoma nekaj zaslužiti (večinoma s krajo), napeljevanje žic…

Preberi več →

14. seminar MAF: Obupana

Blog, Festivali, LIFFe, Recenzije

Slaba raziskava neonacističnega nasilja Film Obupana (Aus dem nichts, 2017, Fatih Akin) deluje na dveh ravneh: družinski in družbeni….

Preberi več →
Back To Top