Filmska montaža je včasih naslovljena s terminom “nevidna umetnost”, saj je gledalec, kadar je montažer svoje delo dobro opravil, tako vpet v filmsko zgodbo, da se same montaže ne zaveda. Čeprav se nam zdi, kot da je vloga večine montažerjev sestaviti zgodbo, kjer je njihovo delo zgolj tehnično dejanje, ki povezuje delce zgodbe oziroma posnete kadre v celoto, v končni izdelek, pa v resnici sodijo med pomembnejše dejavnike pri nastajanju filma. Na najbolj osnovnem nivoju je montaža tako umetnost in tehnika kot dobra mera vaje, s katero se prizori povežejo v koherentno zaporedje. Montaža je del ustvarjanja, ki predstavlja nekaj unikatnega za filmsko umetnost, saj je druge umetniške forme ne vsebujejo, čeprav jo nekateri primerjajo s pisanjem poezije ali zgodbe.
Prvi filmi so bili predvajani brez montaže, saj je šlo za en dolg statični posnetek v času, ko je bilo za zabavanje množice dovolj, da so predvajali enostavno dejavnost, kot je premikanje avtomobilov po ulici. Ti filmi, ki niso vsebovali ne zgodbe ne montaže, so se predvajali v enem dolgem posnetku. Uporaba montaže se je uveljavila z britanskim filmskim ustvarjalcem Robertom W. Paulom, ki je s svojim filmom Come Along, Do! leta 1898 prikazal film, sestavljen iz več kot le enega posnetka. V času pred digitalno dobo bi delo montažerja izgledalo nekako tako: film bi dobesedno razrezal, nato pa nastale delce zlimal nazaj skupaj v zaporedje, kot ga želi imeti. Danes vso to delo poteka računalniško, s tem pa je lažje dosegljivo tudi amaterjem.
Težko je ocenjevati kvaliteto montaže pri filmu, saj se montažerji včasih poslužijo bolj stilističnega izgleda, drugič pa – navadno pri akcijskih ali komercialnih filmih – s hitrim menjavanjem kadrom ustvarjajo energično dinamiko dogajanja.
Poglejmo si nekaj enostavnih primerov, kako montaža vpliva na kakovost filma:
- Tempo: dobra montaža poskrbi, da se film premika s pravo hitrostjo, ki je primerna zgodbi in s katero se lahko občinstvo optimalno poveže z zgodbo.
- Montaža posameznih prizorov: kadar je montaža dobro izvedena, se v prizoru povežejo čustva, napetost in morebitna skrivnostnost. Ima moč, da slab posnetek spremeni v dobro dramo, kjer so v vsem svojem potencialu izražena čustva, ki jih mora gledalec začutiti.
- Kontinuiteta: da se lahko zgodba razvija koherentno in razumljivo, morajo biti posnetki urejeni v logičnem zaporedju in vsebovati vse, kar tvori dobro zgodbo: začetek, vsebino in zaključek. Montažer vzame posnetke, kot da so delci sestavljanke, kjer mora vsak delec postaviti na svoje mesto.
Montaža je del post produkcije, ki sledi po zaključenem snemanju na sami lokaciji. Sem sodijo tudi urejanje in dodajanje zvoka ter dodani računalniški efekti. Velikokrat sodelujejo skupaj z režiserjem, ki jim pove, kakšna je njegova ali njena vizija.
Avtorica: Patricija Fašalek
