Čeprav je v ospredju filmske produkcije večinoma človeška ustvarjalnost, ta ne bi bila mogoča brez tehnoloških napredkov, ki so pojav filma šele omogočili. Dandanes postajajo filmski aparati vse manjši in cenejši, s tem pa dostopni tudi širši javnosti. Nenazadnje ima vsak v žepu ves čas zmogljiv pameten telefon, s katerim se lahko posname marsikaj. V polje filmske produkcije pa zadnja leta vstopa tudi umetna inteligenca, zaenkrat večinoma kot pripomoček, vse pogosteje pa tudi kot avtor.
Tehnološki začetki
Tehnologija premikajočih slik ima pravzaprav dolgo zgodovino, če upoštevamo igro s sencami, kamero obskuro in razne animacijske naprave. A to kar si danes zamislimo ob besedi film, je postalo mogoče šele z razvojem fotografskega aparata leta 1839 in kasneje z razvojem tehnologije za zaporedno predvajanje večih različnih slik, kar je omogočilo prikazovanje premikanja. Poleg velikih tehnoloških napredkov v filmski tehnologiji naj omenimo še razvoj zvočnih filmov ter pojav digitalnih kamer. Vsi tehnološki napredki so pomembno vplivali na razvoj filmskega pripovedovanja. Z vključitvijo zvoka se je na primer del pripovedovanja filmske zgodbe prenesel na zvočni del, s tem pa se je razbremenil vizualni del, ki je lahko postal manj karikiran. Vgrajevanje kvalitetnih kamer v vse manjše in cenovno bolj dostopne aparate pa je filmsko ustvarjanje omogočilo tudi širši javnosti, poleg tega pa je šele pojav prenosnih kamer omogočil pojav določenih filmskih žanrov npr. dokumentarnih filmov v stilu t.i. cinéma vérité.
Posebni učinki
Poleg tehnične opreme, ki je potrebna za zajemanje slike, nam pri premišljevanju o filmski tehnologiji pogosto na pamet padejo posebni učinki. Gre za različne iluzije oziroma vizualne trike, ki v filmu pričarajo zamišljene scenarije, tradicionalno pa se jih je delilo na mehanične in optične učinke. Prvi se večinoma izvedejo med snemanjem filma, tekom zgodovine je to pomenilo uporabo različnih rekvizitov, protez, modelov, animatronike, pirotehnike ter drugih tehnik. Optični učinki so po drugi strani doseženi večinoma v post-produkciji filma. Vse od devetdesetih let prejšnjega stoletja pa na področju ustvarjanja posebnih učinkov vse bolj dominira uporaba računalniške tehnologije t.i. »computer-generated imagery«. Ta omogoča filmskim ustvarjalcem večjo kontrolo nad željenim izdelkom, poleg tega pa omogoča izvedbo številnih efektov bolj realistično in predvsem bolj varno.
Umetna inteligenca
S porastom uporabe umetne inteligence v vse več porah našega življenja se je le-ta seveda znašla tudi v filmski produkciji. Umetno inteligenco lahko opredelimo kot področje, ki se ukvarja z razvojem inteligentnih sistemov, od pojava velikih podatkovnih zbirk dalje pa se jo vse pogosteje enači kar s strojnim učenjem, ki se z učenjem na velikih količinah podatkov nauči rešiti določen problem. Dandanes se umetna inteligenca (lahko) uporablja na skoraj vsakem koraku filmskega ustvarjanja, zaenkrat večinoma sicer v podporni vlogi, a pojavljajo se tudi izdelki, kjer se bi umetna inteligenca lahko podpisala kot avtor.
Predprodukcija
S pomočjo algoritmov si lahko filmski ustvarjalci olajšajo dele filmske produkcije, ki so najbolj monotoni in vzamejo največ časa, na primer razčlenitev scenarija (ang: »script breakdown«), ustvarjanje snemalne knjige (ang: »story board«), optimiziranje urnikov idr. S pomočjo programov za procesiranje naravnega jezika lahko filmarji tako ekstrahirajo različne kategorije scenarija npr. glavne like, interakcijo med njimi, dialog posameznega lika, tip scene, rekvizite, ki so potrebni v sceni, … hkrati pa lahko ocenijo dolžino posamezne scene. Iz scenarija lahko takšni programi deducirajo število kadrov in te nato z uporabo klasifikatorjev razvrstijo po različnih lastnostih, na primer tipu kadra, tipu premika kamere itd. Z uporabo dodatnih programov lahko nato iz tako sekvenciranega teksta filmski ustvarjalci avtomatsko poiščejo slike, ki najbolje ustrezajo tekstu, s tem pa pridobijo okvirno snemalno knjigo.
Umetna inteligenca kot avtor
Umetna inteligenca se vse pogosteje postavlja tudi v vlogo avtorja. Na internetu se pojavlja vse več scenarijev, ki jih je ustvaril algoritem podjetja OpenAI imenovan GPT-3. Gre za nevronsko mrežo z več kot 175 miljardami parametrov, ki potrebuje le prvih nekaj vrstic teksta, da spiše celoten scenarij. Na spletu so že dostopni kratki filmi, ki so bili narejeni po scenarijih napisanih z GPT-3 (npr. kratki film Date Night).
A uporaba umetne inteligence ne ostaja zgolj na nivoju pisanja scenarijev. Leta 2016 se je multimedijsko podjetje Fox odločilo uporabiti umetno inteligenco pri ustvarjanju napovednika za grozljivko Morgan. V sodelovanju z IBM so algoritmu Watson pokazali skoraj 100 napovednikov, ta pa je nato sestavil popolnoma nov napovednik z znanjem tega, kaj smatrajo ljudje kot strašljivo. Ustvarjanje napovednika, ki po navadi traja med dvema tednoma in enim mesecem, je Watson skrajšal kar na 24 ur.
Restavracija
Navdušenci nad skupino The Beatles ste v zadnjih tednih najverjetneje zasledili, da je na filmsko sceno prišla nova dokumentarna serija o četverici, Get Back. Režiser Peter Jackson, sicer režiser slavne trilogije Gospodar prstanov, je pregledal skoraj 60 ur filmskega gradiva in preposlušal približno 150 ur zvočnih posnetkov ter naredil selekcijo za svoj trodelni dokumentarni film. Želel je uporabiti najnovejšo tehnologijo na področju restavracije, da bi pričaral gledalcem karseda pristno izkušnjo priljubljenega benda. Filmska ekipa se je tako poslužila algoritmske tehnologije, ki je s strojnim učenjem razbrala in ločila različna glasbila in glasove na posamezne posnetke, nato pa jih očistila šumov in izboljšala kvaliteto ter ponovno zložila sk
upaj. Ko poslušate tako restavrirane posnetke slavnega koncerta na strehi v Londonu iz leta 1969, se res zdi, da skupina igra kar v vaši dnevni sobi.
Peter Jackson, režiser, scenarist in producent, pa je pred dvema letoma polnil naslovnice z dokumentarnim filmom o prvi svetovni vojni, kjer se je prav tako poslužil napredne tehnologije za restavracijo črno-belih posnetkov vojakov prve svetovne vojne. Medtem ko se je pri dokumentarni seriji Get Back umetna inteligenca izkazala predvsem v restavraciji zvočnih posnetkov, je v filmu They Shall Not Grow Old v središču pozornosti restavracija vizualnega gradiva. Jackson in njegova ekipa posnetke ni zgolj restavrirala, ampak tudi modernizirala – posnetke so s pomočjo tehnologije obarvali v odtenke Zahodne fronte, pohitrene tresoče posnetke starih kamer pa s pomočjo približali posnetkom današnje tehnologije.
Tehnologija je bila in vedno bo sestavni del filmske produkcije, njen nadaljnji razvoj pa bo predvidoma še naprej spreminjal filmsko pokrajino.
Avtorica: Ela Praznik
